20 let po podpisu daytonskega sporazuma: 'Živimo v državi nedokončane vojne ali nepopolnega miru'

Sporazum so v letalskem oporišču Wright-Patterson blizu Daytona v ameriški zvezni državi Ohio 21. novembra 1995 po 21 dneh mirovnih pogajanj, ki so potekala pod okriljem ameriškega predsednika Billa Clintona, parafirali predsedniki ZRJ Slobodan Milošević, Hrvaške Franjo Tuđman in BiH Alija Izetbegović. Sedaj že vsi pokojni predsedniki so nato sporazum podpisali na današnji dan, 14. decembra 1995 v Parizu.

Z njim so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama - bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in srbsko Republiko Srbsko. Sporazum, ki je predvsem mirovni, ker določa pravila prekinitve sovražnosti, je tako po več kot triletni vojni, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, zagotovil vzpostavitev miru in ohranitev celovitosti države.

BiH na mnogih ravneh ostaja razdeljena

Čeprav je ena najrevnejših držav v Evropi in na repu približevanja EU, pa v sporazumu zasidrane nacionalne delitve še vedno hromijo napredek države.

Sporazum, ki je sicer končal eno najbolj krvavih vojn po 2. svetovni vojni, je ukoreninil v vojni dosežene delitve na nacionalni osnovi ter vzpostavil kompleksne, zapletene in potratne strukture oblasti, ki ovirajo odločanje in sprejemanje reform ter pomenijo veliko finančno breme za proračun države, v kateri je več kot 40 odstotkov prebivalstva brezposelnega.

Politika ostaja razdeljena na nacionalni osnovi, na potratnost javne uprave kaže tudi razdeljenost nekaterih javnih služb - tako imajo v državi s 3,8 milijona prebivalcev tri poštne sisteme, tri akademije umetnosti in znanosti in tri elektro podjetja.

Entitetama je sporazum dodelil visoko stopnjo avtonomije in ju povezujejo šibke centralne državne ustanove, ki jih je mednarodna skupnost med letoma 1996 in 2006 skušala okrepiti z vsiljenimi reformami. Po letu 2006 je pritisk mednarodne skupnosti začel slabeti, potem ko so ZDA nehale biti aktivno vpletene v BiH in so vodstvo predale EU.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je nedavno v poročilu VS ZN opozoril, da BiH v zadnjih desetih letih, odkar je mednarodna skupnost odgovornost za državo preložila na domače politike, ni dosegla napredka. Pozitivno pa je, da je znova odprta pot v EU, potem ko je ta konec lanskega leta sprožila novo pobudo, ki od BiH zahteva reforme, ki pa so odvisne od političnega konsenza, je dejal.

Evropska komisija je v zadnjem poročilu o napredku sicer ocenila, da se je BiH letos končno vrnila na pot reform. Poleti je bil tako uveljavljen leta 2008 sklenjen pridružitveni sporazum, politiki pa so se dogovorili o celovitem načrtu reform na več področjih, od javnih financ in gospodarstva do javne uprave in pravosodja, ki se izvaja.

Inzko je izpostavil, da je napredek države mogoč tudi ob polnem spoštovanju daytonskega sporazuma, kot njegovo kršitev pa kritiziral napoved Banjaluke o referendumu o delu sodišča in tožilstva v BiH.

Daytonski sporazum so s ciljem krepitve državnih oblasti, potrebnih za približevanje EU, sicer že nadgrajevali, a imajo do nadgradnje trije konstitutivni narodi različen odnos. Bošnjaške stranke so z nadgradnjo zadovoljne, saj prispeva k olajšanju sprejemanja odločitev. Srbski politiki si želijo vrnitve na izvorni sporazum z močnimi entitetami in šibko državo, hrvaški pa menijo, da so spremembe nujne, a jih je treba doseči s konsenzom, ter so prepričani, da je bilo vse doslej storjeno v škodo Hrvatov.

'Država nedokončane vojne ali nepopolnega miru'

"Mirovni proces je končal vojno, a temeljni problemi, ki jih je povzročil konflikt, niso razrešeni," opozarja politični analitik Gojko Berić, ki ocenjuje, da živijo v državi "nedokončane vojne ali nepopolnega miru".

Pri tem je izpostavil "dva nezdružljiva koncepta" - separatističnega, ki ga zagovarja predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki do leta 2018 grozi tudi z referendumom o neodvisnosti te srbske entitete, in koncept na podlagi ideje združene BiH, ki ga podpirajo bošnjaški politiki.

Britanski politik Paddy Ashdown, ki je bil med letoma 2002 in 2006 prvi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, je EU in Washington pozval, naj se "zbudijo in zavejo nevarnosti razpada države", ki je zaradi notranjih razprtij na repu približevanja EU.

Tudi Inzko je izpostavil, da nekateri domači politiki delujejo proti BiH, ter poudaril, da Dayton ne dovoljuje entitetam odcepitve ter da je za vse potrebno soglasje vseh treh strani. Poudaril je, da mednarodna skupnost svojega dela v BiH ni končala ter da je prihodnost države v EU, ker to želijo tako oblasti kot prebivalstvo BiH.

Bivši zunanji minister BiH, ki je sodeloval v pogajanjih, ki so leta 1995 privedla do daytonskega sporazuma, Muhamed Sacirbey, je za regionalno medijsko mrežo N1 ocenil, da BiH potrebuje novo perspektivo, ki bi prinesla nekaj novega in bi pomenila odmik od Daytona, "ki bi moral biti samo prehoden instrument k EU". To novo perspektivo pa ji morata prinesti Bruselj in Washington.

Da je za zagotovitev ozemeljske celovitosti BiH potrebna resna vloga mednarodne skupnosti, meni tudi politični analitik Srećko Latal, ki dodaja, da je po drugi strani BiH treba pustiti, da sama najde kompromis za organizacijo svoje države. Če bo ozemeljska celovitost BiH postavljena pod vprašaj, ni izključena nevarnost novega nasilja in novega konflikta, je opozoril.