Danes mineva 20 let, odkar je tedanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov odstopil s položaja, temu pa je sledil razpad Sovjetske zveze. Nekdanja supersila je v preteklem stoletju krojila svetovno zgodovino in s svojo vlogo pomembno vplivala na potek vrste prelomnih trenutkov, niz političnih in gospodarskih vzrokov pa je privedel do njenega konca.
Z vse večjo krizo znotraj sovjetske družbe, ki jo je državna propaganda spretno prikrivala, so se leta 1985 s prihodom Gorbačova na položaj generalnega sekretarja Komunistične partije (KP) začele reforme, pa tudi začetek konca države. Njegova reformistična politika, perestrojka (preoblikovanje) in glasnost (javnost) so pomenile prelom s tradicionalno družbo, v mednarodnih odnosih pa tudi konec hladne vojne.
Notranji spori v KP med reformisti in konservativci so avgusta 1991 pripeljali do poskusa državnega udara reakcionarnih sil, a je tedanji predsednik Ruske Sovjetske federativne socialistične republike (SFSR) Boris Jelcin, ki je bil dva meseca pred tem, junija 1991, izvoljen na splošnih volitvah, prevzel vso oblast na ozemlju Rusije in vojsko pozval, naj ne ukrepa proti državljanom.
Enajst nekdanjih republik z izjemo treh baltskih in Gruzije je nato 21. decembra 1991 v tedanji kazahstanski Alma Ati, današnjemu Almatyju, ustanovilo Skupnost neodvisnih držav, Ruska SFSR pa se je preimenovala v Rusko federacijo in kot edina prevzela vlogo naslednice nekdanje velike skupne države.
Nov začetek je prineslo jutro 25. decembra 1991. S svojim odstopom ga je naznanil Gorbačov. Ves svet je zrl v Moskvo, prestolnico nekdaj mogočne države, ki je dan pozneje po skoraj 70 letih formalno prenehala obstajati.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.