Danes mineva 20 let od najhujše jedrske nesreče v zgodovini, do katere je prišlo 26. aprila 1986 v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil. Nesreča je uničila življenja milijonom ljudi v zahodni Rusiji, Belorusiji in Ukrajini ter zaznamovala vso Evropo.
Ruska policija je razgnala aktiviste Greenpeacea, ki so na Rdečem trgu v Moskvi protestirali proti jedrski energiji ob obletnici nesreče v Černobilu. Trinajst mladostnikov se je celo priklenilo z verigami na ograje okoli katedrale. Aktivisti so nosili rumene majice s črkami, oblikovali pa so slogan 'Nič več Černobila'.
Več sto Ukrajincev pa se je zgodaj davi s svečami in nageljni v rokah zbralo na osrednjem trgu mesta Slavutič blizu černobilske jedrske elektrarne, kjer so obeležili 20. obletnico najhujše jedrske nesreče v zgodovini. Zbrana množica se je ob tem ob spomeniku, posvečenem 30 ljudem, ki so umrli v prvem letu po katastrofi, poklonila žrtvam.
Spomin na žrtve nesreče v Černobilu bo na območju elektrarne osebno obeležil tudi ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, ki je svečko že prižgal pred cerkvijo v Kijevu.
Eksplodiral četrti reaktor
Pred dvajsetimi leti ob 1.23.47 zjutraj je med izvajanjem varnostnega preizkusa eksplodiral četrti černobilski reaktor. Po vsem tem času so mnenja glede katastrofe še vedno deljena: razhajajo se glede vzroka nesreče, količine sevanja in števila žrtev, sporna pa je tudi prepotrebna obnova betonskega sarkofaga, ki pokriva uničeni reaktor.
Več razlag za vzrok nesreče
Po trditvah nekaterih naj bi med preizkusom prišlo do težav, zaradi česar je eden od uslužbencev pritisnil gumb za zasilno zaustavitev, kar naj bi botrovalo eksploziji. Že pred poskusom naj bi uslužbenci kršili varnostne predpise - šlo naj bi torej za človeško napako.
Po drugi razlagi naj bi bila zaradi slabe zasnove reaktorja, kakršnega so uporabljali samo v nekdanji Sovjetski zvezi, nesreča skoraj neizogibna.
Veliko zgodb priča o opozorilih na pomanjkljivosti četrtega reaktorja že od vsega začetka. V nasprotju z večino reaktorjev v uporabi ta za vzdrževanje jedrske reakcije ni potreboval niti obogatenega urana niti težke vode, kar je stroške obratovanja drastično zmanjšalo.
Toda to je imelo svojo ceno: pri obratovanju na nizki moči je bil reaktor bolj nestabilen, kar naj bi tudi bil vzrok eksplozije v Černobilu.
Moskva priznala šele po treh letih
Usodna nesreča je razgalila številne slabosti komunističnega sistema in pospešila razpad Sovjetske zveze pet let kasneje. Moskva je nesrečo priznala šele po treh dneh, in sicer zaradi pritiskov Švedske, ki je zaznala prisotnost radioaktivnega prahu iz smeri Sovjetske zveze in zagrozila s sprožitvijo preplaha pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA).
Evakuacija prebivalcev šele po nekaj dneh
Okoliški prebivalci so vedeli še manj: šele noč po eksploziji, ko sta dve osebi že umrli, 52 jih je bilo v bolnišnici, je vodstvo elektrarne razkrilo dejanski obseg nevarnosti in ukazalo evakuacijo. Prebivalci so soboto preživeli, kot da se ni zgodilo nič, dejansko pa so bili ves dan izpostavljeni smrtonosnemu sevanju. Izselitev kakih 45.000 prebivalcev najbližjega mesta Pripjat se je začela 36 ur po nesreči, evakuacija okoliških krajev pa šele nekaj dni kasneje.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.