Pred decembrskim mednarodnim okoljskim vrhom v Koebenhavnu se pojavlja vse več poročil o spremembah, ki jih bodo prinesle podnebne spremembe. Zadnje v nizu je poročilo okoljevarstvene organizacije Enviromental Justice Foundation (EJF), ki opozarja, da bo globalno segrevanje ozračja v naslednjih 40 letih pregnalo 150 milijonov ljudi iz njihovih domov. 'Podnebni begunci', kot jih imenujejo, bodo morali poiskati boljše življenjske pogoje v drugih državah.
Proces se je sicer že začel. Samo leta 2008 je zaradi naravnih katastrof, povezanih s segrevanjem ozračja, od doma odšlo več kot 20 milijonov ljudi. 800.000 je zbežalo pred ciklonom Nargis v Aziji, skoraj 80.000 pa pred poplavami in deževjem v Braziliji, poroča omenjena nevladna organizacija.
Čez 40 let pa bo še huje, piše v poročilu. Večina ljudi se bo sicer morala preseliti samo na drugo območje v isti državi, število tistih, ki bodo morali zapustiti domovino, bo še majhno. Dolgoročno pa lahko pride celo do 'virtualnih držav', ko bo tako vlada kot večina državljanov v tujini. To se lahko zgodi predvsem na otoških državah v razvoju, ki jih bo zalilo morje. Po nekaterih predvidevanjih Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) se bo v tem stoletju gladina morja dvignila med 18 in 59 centimetrov.
Predsednik Maldivov Mohamed Nasheed, ki je pred kratkim svet opozoril na podnebne spremembe tako, da je sklical sejo vlade pod vodo, je tokrat za EJF dejal, da njegova država noče zamenjati "paradiža za begunski center“. Ob tem je bogate države pozval, naj ne bodo neumne na pogajanjih v Koebenhavnu in naj se zedinijo glede načina, kako obdržati dvig temperature pod 2 stopinji Celzija.
"Če bo dvig višji, nas ne bo več,“ je zatrdil Nasheed. "Smo namreč samo 1,5 metra nad morsko gladino in kakršen koli dvig temperature in posledično morja bo Maldive izbrisal. Ljudje se morajo že zdaj seliti zaradi erozije. Letos smo morali preseliti ljudi z dveh otokov. Imamo pravico živeti!“ je odločen.
V naslednjih nekaj desetletjih bodo tako izginili Fidži, Solomonovi otoki, Marshallovi otoki, Maldivi, delno pa tudi Antili, predvideva poročilo. Izseljevanja pa bodo prizadela predvsem Bangladeš, Kenijo, Papuo Novo Gvinejo, Somalijo, Jemen, Etiopijo, Čad in Ruando.
"Trenutno uradno definicijo beguncev bomo morali spremeniti in vključiti vanjo tudi tiste, ki bodo morali zapustiti svoj dom zaradi podnebnih sprememb,“ je prepričan predsednik EJF Steve Trent.
Barroso ni optimističen
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso medtem ni optimističen. Po njegovem mnenju v Koebenhavnu ne bo dosežen dokončen sporazum, možno pa je, da bodo sprejeli okvirni dogovor. Pomembno je, da razvite države 'položijo na mizo številke' glede predvidenih zmanjšanj emisij toplogrednih plinov in glede financiranja pomoči državam v razvoju.
Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da "ne smemo izgubljati časa“ v boju proti podnebnim spremembam. "Potrebujemo sporazum z enim ciljem: globalno segrevanje ne sme preseči povprečnega dviga temperature za dve stopinji Celzija,“ je bila odločna. Poudarila je, da za to potrebujemo pripravljenost vseh držav, da sprejmejo mednarodno zavezujoča določila.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.