'Ustvarjanje države ni zločin'

Na osrednji slovesnosti ob dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 15. obletnici operacije Nevihta v Kninu je hrvaška premierka Jadranka Kosor poudarila, da ne bo nihče revidiral hrvaške zgodovine in izbrisal zgodovinske resnice, da je bila Hrvaška v vojni žrtev in da je v Nevihti branila svojo domovino in svoj dom. "Nikomur ne dovolimo, da bi se vtikal v naše svetinje, Nevihta pa je bila ena od njih. Minili so časi, ko so nam govorili, kaj naj proslavljamo. Proslavljali bomo Nevihto, ker s tem slavimo zmago in mir," je poudarila pred zbranim državnim in vojaškim vrhom, vojnimi veterani ter vojaki in policisti na mestnem stadionu. Dodala je, da brez vojnih veteranov ne bi bilo hrvaške države, zato se jim je zahvalila in dodala, da bi jim morali izražati hvaležnost vsak dan, piše hrvaški Večernji list.

Hrvaški predsednik in vrhovni poveljnik vojske Ivo Josipović je poudaril, da je bila Nevihta izvedena v skladu z vsemi pravili vojskovanja in ob spoštovanju mednarodnih konvencij ter da je zato treba izraziti priznanje vsem, ki so jo načrtovali in so v njej častno sodelovali pod vodstvom prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Josipović je obljubil, da bo Hrvaška poskrbela za saniranje posledic vojne, vrnitev beguncev in izgradnjo porušenih krajev ter za kaznovanje vseh vojnih zločinov. Povedal je še, da se je sestal z udeleženci Nevihte, od katerih so nekateri utrujeni in razočarani zaradi krivic, kriminala in kraj v privatizaciji.

Tudi Kosorjeva in predsednik sabora Luka Bebić sta izpostavila veliko vlogo Tuđmana. Bebić je poudaril, da ne bodo nikomur dovolili, da bi jo zmanjševal, Kosorjeva pa je pozvala k preseganju delitev na Hrvaškem in k poudarjanju "zgodovinske vloge Tuđmana pri vzpostavitvi in obrambi suverene, demokratične in samostojne Hrvaške". Tistim, ki imajo Nevihto za zločin, je Bebić še sporočil, da "ustvarjanje države, osvoboditev Hrvaške ni zločin". Zločin so storili tisti, ki so hoteli Hrvaško zasužnjiti in postati njen gospodar. Skrajni čas je, da se kaj naučijo iz svojih političnih zablod in vojnih porazov, je dodal Bebić, ki je s tem mislil na Srbijo oziroma njenega predsednika Borisa Tadića, ki je v torek Nevihto znova označil za zločin.

Dvig zastave za začetek

Slovesnosti so začeli s slovesnim polaganjem vencev na kninskem mestnem pokopališču in dvigom velike državne zastave na trdnjavi nad mestom. Dvigovanja zastave se je udeležil omenjeni državni in vojaški vrh, vsi člani vlade, 32 pripadnikov enote, ki je sodelovala v Nevihti, številni poslanci ter predsednik opozicijske SDP Zoran Milanović. Ob dvigu zastave je na ulicah mesta potekal slovesen mimohod hrvaških vojnih veteranov.

Dogodek se bo končal z večernim koncertom, na katerem bodo zbirali sredstva za gradnjo spomenika Nevihti. Zgradili naj bi ga v letu dni, do proslave 5. avgusta 2011. Gradnja spomenika, ki ga bodo postavili v središču Knina in bo visok 12 metrov, imel pa bo obliko črke V kot "zmaga", naj bi stala 1,1 milijona evrov. Vlada je zanj namenila 340.000 evrov.

Pisalo se je leto 1995 ...

Hrvaške varnostne sile so Nevihto začele 4. avgusta 1995 zjutraj, že naslednji dan pa so bili v središču Knina, ki so ga prebivalci večinoma zapustili. V napadu na 630 kilometrov dolgi fronti je po hrvaških virih sodelovalo približno 150.000 pripadnikov hrvaške vojske, policije in hrvaških vojakov iz BiH. Nasproti jim je stalo okoli 40.000 srbskih vojakov. Z njo je tako Hrvaška znova prevzela nadzor nad večjim delom svojega ozemlja, ki so ga leta 1991 ob pomoči Srbije zasedli tamkajšnji Srbi.

Čeprav Nevihto tudi v mednarodnih vojaških učbenikih opisujejo kot primer uspešne vojaške akcije in jo imajo na Hrvaškem za legalno potrditev svoje državnosti, pa v Srbiji in med hrvaškimi Srbi večinoma menijo, da je pomenila "etnično čiščenje" in "največji eksodus Srbov iz Hrvaške".

Po hrvaških virih je v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov, kot to navaja tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V Srbiji medtem trdijo, da je svoje domove v avtomobilskih in traktorskih kolonah zapustilo od 200.000 do 250.000 Srbov.

V Srbiji komemoracije zaradi pregona Srbov

Drugače pa je v Srbiji, kjer Nevihto pojmujejo kot nacionalno katastrofo, etnično čiščenje in vojni zločin nad hrvaškimi Srbi. Po hrvaških virih je v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov, medtem ko v Srbiji trdijo, da je bilo z domov pregnanih najmanj 200.000 Srbov. Tudi zato v Srbiji vsako leto ob obletnici Nevihte pripravijo komemoracijo v spomin na pregon Srbov iz Hrvaške.

V beograjski cerkvi svetega Marka so že v sredo s pravoslavno slovesnostjo obeležili spomin na žrtve Nevihte. Slovesnosti sta se udeležila tudi srbski predsednik Boris Tadić in podpredsednik vlade Jovan Krkobabić. Mašo za srbske žrtve vojne na Hrvaškem je vodil srbski patriarh Irinej, ki je dejal, da je bila "edina krivda ubitih v tem, da so bili pravoslavci in Srbi".