Na obletnico napadov vse oči uprte v slabotno Hillary Clinton

V New Yorku je bila množica na prizorišču terorističnih napadov spet malce manjša kot leto prej, proslava pa je potekala tradicionalno. Opravili so po štiri minute molka ob časih, ko sta dve ugrabljeni letali zadeli nekdanji stolpnici dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC) in ko sta se dvojčka porušila.

Sorodniki žrtev so brali imena svojcev in povedali kakšno anekdoto, politiki pa so bili tiho in poslušali kot vse od leta 2011, odkar jim več ne dajo besede. Po mestu so se oglašali cerkveni zvonovi, znotraj cerkva pa so bile pridige posvečene obletnici.

Clintonova skoraj omedlela

Čeprav sta predsedniška kandidata demokratov in republikancev začasno prekinila kampanjo, je bila v glavni vlogi Hillary Clinton.

68-letna demokratka je po uri in pol poslušanja imen žrtev 11. septembra v New Yorku slovesnost zapustila, na posnetkih pa je bilo opaziti, da so ji, preden je vstopila v limuzino, klecala kolena. Njena kampanja je sporočila, da se je počutila "pregreto", čeprav vreme v nedeljo ni bilo katastrofalno vroče-vlažno kot v petek in soboto.

Clintonovo so malce kasneje opazili, ko je prišla iz stanovanja hčerke Chelsee. Obrnila se je proti ljudem in rekla, da se počuti imenitno. Novica je omembe vredna zato, ker republikanski operativci, kot je nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani, že več tednov širijo nepotrjene govorice, da je nekaj hudo narobe z njenim zdravjem.

Republikanec Donald Trump, ki je bil na isti slovesnosti s Clintonovo, čeprav precej daleč od nje, je kasneje držal besedo o prekinitvi kampanje in na vprašanje o slabosti Clintonove odgovoril, da ne ve nič o tem.

11. september 2001

Tistega dne je 19 teroristov Al Kaide na dvojčka WTC v New Yorku, Pentagon in polje v Pensilvaniji strmoglavilo potniška letala, ki so jih ugrabili s pomočjo nožev za lepenko. Zadnje letalo bi sicer moralo pasti na kongresno palačo v Washingtonu, a so ugrabljeni potniki izvedli poskus upora.

Največ žrtev je bilo v New Yorku, kjer so se teroristi z ugrabljenima potniškima letaloma zaleteli v stolpnici WTC, ki sta se zrušili. Na mestu tragedije je 15 let kasneje spominski park, pod zemljo je muzej, zrasla je nova stolpnica WTC1, na vrh katere se lahko povzpnejo turisti. V gradnji je tudi nov kulturni center, ki naj bi bil končan do leta 2020. Center, imenovan po podjetniku Ronaldu Perelmanu, ki je zanj odštel 75 milijonov dolarjev, bo s tremi dvoranami gostil plesne, operne, glasbene in gledališke umetnike, pa tudi filmski festival Tribeca.

Tragične posledice napadov

Čiščenje ruševin 11. septembra se je v New Yorku uradno končalo šele 30. maja 2002, ko so po 3,1 milijona urah dela za ceno 750 milijonov dolarjev odstranili 1,8 milijona ton ruševin. Center za nadzor nad obolenji (CDC) je naštel 4500 ljudi, ki so zaradi dela pri odstranjevanju ruševin zboleli za rakom.

To je poleg smrtnih žrtev in ranjenih v napadih ter finančne škode ena od tragičnih posledic napadov. Prav ironično pa je, da je danes spodnji del Manhattna veliko bolj razvit in živahen kot pred napadi. Namesto le šestih je danes tam 29 hotelov, namesto le okrog 20.000 prebivalcev jih je 60.000, število ljudi, ki tam delajo, pa je z 226.000 skoraj enako kot pred napadi.

Je svet bolj varen?

Odgovornost za napade je iz votline v Afganistanu prevzel vodja Al Kaide Osama bin Laden, ki je užival teroristično slavo do 2. maja 2011, ko so ga v Pakistanu na ukaz predsednika Baracka Obame pokončali pripadniki ameriških posebnih enot.

ZDA so kmalu po 11. septembru napadle Afganistan, vendar administraciji Georga Busha mlajšega ni uspelo ujeti Bin Ladna in leta 2013 se je vojaška pozornost preusmerila na Irak, katerega voditelj Sadam Husein ni bil povezan z napadi na ZDA. Konec vojne v Iraku je že leta 2003 razglasil Bush, z umikom vojske leta 2011 še njegov naslednik Barack Obama, a vojna tam še kar traja, podobno kot v Afganistanu.

Konec leta 2010 se je z uporom proti oblasti v Tuniziji začela arabska pomlad, ki se je razširila po številnih drugih arabskih državah z največjimi posledicami za Egipt, Libijo, Jemen in Sirijo. Namesto oslabljene Al Kaide so se na površje prebile različne druge islamske teroristične organizacije na čelu z Islamsko državo (IS), ki je zavzela velike dele ozemlja Iraka in Sirije.

Univerza Maryland je ugotovila, da je bilo leta 2001 po svetu manj kot 2000 terorističnih napadov, v katerih je bilo ubitih ali ranjenih 14.000 ljudi. Leta 2015 je bilo 15.000 napadov z 80.000 mrtvimi ali ranjenimi, v kar niso vštete žrtve zračnih napadov zahodnih držav.

Okrog 30 odstotkov smrtnih žrtev in 40 odstotkov ranjenih je bilo lani v Iraku in Afganistanu, torej v državah, kjer naj bi se vojni, kar zadeva ZDA, končali.

V ZDA so po 11. septembru 2001 sprejeli tako imenovani patriotski zakon, ki je organom pregona v imenu vojne proti terorizmu dal veliko večja pooblastila kot prej. Na Kubi so odprli taborišče za osumljene islamske teroriste, ki ga Obama kljub obljubam vse od januarja 2009 še ni uspel zapreti.

Američani so se na nove varnostne zahteve hitro navadili in za večino je žvižgač Edward Snowden, ki opozarja na zlorabe varnostnih agencij, kriminalec ali pa jih to vprašanje sploh ne zanima.