Tujina

15 let od padca berlinskega zidu

Berlin, 09. 11. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V nemški prestolnici bodo obeležili 15 let od padca berlinskega zidu, simbola hladne vojne in razdeljenosti Nemčije in Evrope.

Brandenburška vrata ob množičnih demonstracijah Vzhodnih Nemcev leta 1989 in po podrtju berlinskega zidu
Brandenburška vrata ob množičnih demonstracijah Vzhodnih Nemcev leta 1989 in po podrtju berlinskega zidu FOTO: Reuters
Zid je terjal več kot 200 žrtev, ki so skušali pobegniti na zahod. To je uspelo, čez zid ali skozi rove pod njim, več kot 5000 ljudem.

Po nekajdnevnih množičnih demonstracijah, kakršnih tedanja Nemška demokratična republika ni bila vajena, so komunistične oblasti v tej državi popustile in 9. novembra 1989 so prebivalci takratnega Vzhodnega Berlina lahko prvič svobodno in brez zadrževanja ali birokratskih preprek vstopili v zahodni del mesta, mimo zidu, ki je od leta 1961 delil sedanjo nemško prestolnico. Danes navdušenja ni več, vse bolj pogoste pa so razprave o napakah, storjenih pred petnajstimi leti. Spomini pa so ostali.

"Prevevala so nas čustva, sreča, pa tudi dvom, če je vse sploh res. Tega nihče ni pričakoval. Srečni smo bili tudi, ker ni bilo prelivanja krvi. Res lepa noč," se dogodka spominja Franz Müntefering s Socialdemokratska stranka.

Ena najbolj slavnih točk razdeljenega Berlina, 'Checkpoint Charlie', kontrolna točka, ki so jo simbolično obnovili leta 2003
Ena najbolj slavnih točk razdeljenega Berlina, 'Checkpoint Charlie', kontrolna točka, ki so jo simbolično obnovili leta 2003 FOTO: Reuters

Vzhodnonemške komunistične oblasti so 155 kilometrov dolg in skoraj 4 metre visok zid zgradile kot odgovor na vse večje število državljanov, ki so bežali v zahodno enklavo. Nedolgo po prvem svobodnem prehodu so berlinski zid porušili, z njim pa se je zrušila tudi takratna komunistična oblast v Vzhodni Nemčiji in Nemčija se je napotila po poti ponovne združitve po drugi svetovni vojni razdeljene države.

Danes, 15 let po združitvi Nemci priznavajo, da je to bil drag projekt, ki ni prinesel želenih rezultatov. Nekdanji vzhodni del je tako še vedno nerazvit v primerjavi z nekdanjim zahodnim delom, prebivalci pa se še vedno srečujejo z ekonomskimi in socialnimi problemi. V tem delu Berlina brezposelnosti raste iz dneva v dan, s tem pa tudi nezadovoljstvo ljudi. Navkljub stalnim finančim injekcijam, vrednim skoraj tisoč milijard evrov, je brezposelnost 18 odstotna. Zahodni Nemci pomoč rojakom iz nekdanjega kominističnega bloka vidijo kot nepotrebno. Prav tako delitev Nemcev na t.i. 'Ossije' in 'Wessije' (Vzhodnjake in Zahodnjake) še vedno obstaja v mnogih nemških glavah.

Del Berlinskega zidu, ki prikazuje razdeljeni berlin in prebežnike pod zidom. (Foto: Reuters)
Del Berlinskega zidu, ki prikazuje razdeljeni berlin in prebežnike pod zidom. (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Z berlinskim zidom je padel eden najmočnejših simbolov hladne vojne, padec pa hkrati simbolizira tudi padec komunističnih režimov v vzhodni in srednji Evropi, ki je sledil kmalu po tem. S padcem berlinskega zidu je tako tudi Evropa stopila na novo pot.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.