Serija 13 Reasons Why oziroma 13 razlogov, zakaj, ki so jo predvajali na Netflixu, temelji na istoimenski knjigi iz leta 2007, osredotoča pa se na življenje 17-letne najstnice Clay Jensen in njene pokojne prijateljice Hannah Baker, ki stori samomor po tem, ko je bila spolno napadena na svoji srednji šoli, soočiti pa se je morala tudi s kulturo obrekovanja. Zapustila pa je sedem kaset, na katerih je 13 razlogov, zakaj si je vzela življenje.
Že marca 2017, ko so predvajali prvo epizodo serije, so mnogi strokovnjaki opozarjali na morebitne škodljive učinke, ki bi jih lahko njena vsebina imela na zelo ranljivo skupino prebivalstva najstnikov.
Nova raziskava, ki so jo opravili raziskovalci Nationwide Children's Hospital, pa je sedaj pokazala, da je bilo v devetih mesecih po predvajanju kar 195 primerov oziroma 29 odstotkov samomor več, v starostni skupini od 10 do 17 let, večinoma med fanti, povzema AFP. V isti starostni skupini se je število samomorov "občutno povečalo" že v prvem mesecu po predvajanju - stopnja samomorov je bila najvišja v primerjavi s preteklimi petimi leti. Povečanja v starosti od 18 do 64 let pri tem niso zaznali.
Raziskovalci sicer priznavajo, da so k temu lahko prispevale tudi druge okoliščine, ne zgolj omenjena serija.
A avtor raziskave Jeffrey Bridge pravi, da 13 razlogov, zakaj upodablja samomor glavnega lika na "senzacionalističnen način". "Izjemno zaskrbljujoč je grafični način, na katerega je bil prikazan Hannin samomor, kar je lahko izjemno travmatično za tiste, ki so na ta način izgubili bližnje, in hkrati v nekaterih primerih predstavlja poseben način samomora."
Bridge še posebej opozarja, da se ideja samomora lahko širi ali celo spodbuja tudi preko "zgodb, ki senzacionalizirajo ali promovirajo poenostavljene razlage samomorilskega vedenja, to poveličujejo, ali samomor predstavljajo kot sredstvo za doseganje določenega cilja".
Raziskovalci so se osredotočili na statistične podatke samomorov med najstniki od januarja 2013 do decembra 2017. Študija pa ni zajela poskusov samomora.
Soavtor študije John Ackerman pa je bil kritičen tudi do načina, do katerega je serija prikazala sicer pogosto najstniško 'fantazijo - "še žal ti bo, ko me ne bo več", saj najstnikom ponuja razlago, da bodo samo z "nečem šokantnim in trajnim" drugim pokazali svojo bolečino. "Upodobitev samomora kot neizogibnega izida iz Hannine situacije je v najslabšem primeru nevarna za tiste, ki so že tako ranljivi."
Na podobno temo je bila že pred tem objavljena študija, ki je pokazala na 19-odstotni porast poizvedb na internetu na temo samomora v dneh po prvem predvajanju omenjene serije.
Študije pa so po poročanju CNN pokazale tudi, da so najstniki, ki so si ogledali drugo sezono serije v manjši meri prijavili samopoškodovanje ali samomorilske misli, kot najstniki, ki serije niso gledali.
Netflix pa je medtem odobril že tretjo sezono serije, rezultate preiskave pa "bodo preučili". "To je izjemno pomembna tema, ki jo moramo obravnavati odgovorno," je dejal tiskovni predstavnik.
Samomor je sicer kar tretji najpogostejši vzrok med najstniki, starimi od 10 do 24, v ZDA.
