13 jih je sodelovalo s CIO

Evropski parlament je danes v Strasbourgu sprejel poročilo začasnega odbora, ki je preiskoval domneve o obstoju skrivnih zaporov ameriške obveščevalne službe CIA v Evropi ter uporabi evropskih letališč za zasliševanje terorističnih osumljencev. Evropski poslanci so v poročilu kritični do trinajstih članic EU, ki naj bi vedele za skrivne prelete CIA in nezakonito pridržanje terorističnih osumljencev, a so si pred tem zatiskale oči.

Poročilo, ki ne navaja neposrednih dokazov o obstoju skrivnih zaporov CIA v Evropi, je zaradi nepripravljenosti na sodelovanje v preiskavi najbolj kritično do Italije, Velike Britanije, Nemčije in Poljske. Med državami, ki naj bi vedele za tajne prelete CIA in nezakonito pridržanje terorističnih osumljencev, pa omenja še Avstrijo, Ciper, Dansko, Grčijo, Irsko, Portugalsko, Romunijo, Španijo in Švedsko, pa tudi BiH, Makedonijo in Turčijo.

Evropski parlament je poročilo sprejel po dopoldanski polemični razpravi, v kateri pa so bili poslanci enotni, da je tudi v boju proti terorizmu treba spoštovati človekove pravice. Poročilo je bilo po glasovanju o kar 270 dopolnilih sprejeto s tesno večino: zanj je glasovalo 382, proti 256, vzdržalo pa se je 74 poslancev.

Evropske države so si zatiskale oči pred nezakonitim delovanjem CIA na evropskih tleh, je v razpravi opozoril poročevalec odbora Giovanni Claudio Fava (PES). Delo odbora temelji na preiskavi dejstev ter naj bi prispevalo k temu, da se nezakonita pridržanja in mučenje oziroma dogodki, ki so se dogajali v obdobju od leta 2001 do 2005, ne bi nikoli več ponovili, je dejal.

Preiskava EP je prinesla pomembne informacije, ki bodo prispevale k iskanju resnice, je ocenil evropski komisar za pravosodje Franco Frattini ter vse članice EU pozval, naj sprožijo lastne preiskave ter kaznujejo odgovorne. "Pomembno je, da se dokopljemo do resnice, tudi če je ta za nekatere članice neprijetna," je dejal.

Svet EU podpira stališče parlamenta, da je treba v boju proti terorizmu spoštovati človekove pravice, vendar pa bi bilo treba v določenih primerih formulacije v poročilu omiliti, je v imenu predsedstva unije dejal nemški državni sekretar za evropske zadeve Günter Gloser. Kot je opozoril, poročilo vsebuje nekatere preveč kritične zaključke, nekatere domneve pa je odbor prehitro sprejel kot dejstva.

Podobno je v imenu največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) opozoril Jas Gawronski, ki je ocenil, da dokument ne temelji na neizpodbitnih in trdnih dokazih o sodelovanju držav s CIA, poročilo pa je "tendenciozno, neuravnoteženo ter polno hipotetičnih predpostavk, ki vodijo k dokončnim sklepom".

"Polno podporo" poročilu je v razpravi izrazil predstavnik politične skupine evropskih socialistov (PES) Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine evropskih liberalcev (ALDE) pa je Ignasi Guardans Cambo (ALDE) poudaril, da mora parlament kritično poročilo sprejeti in s tem jasno pokazati, da "svobode ni mogoče braniti z umazano vojno". S tem bo parlament evropskim vladam poslal sporočilo, "da se proti terorizmu ne morejo boriti z umazanimi sredstvi", je menil.

V nasprotju z zagovorniki kritičnega poročila so nekateri poslanci ocenjevali, da je dokument naravnan protiameriško, določeni sklepi pa politično motivirani. "Čeprav sem odločen borec za človekove pravice, tega poročila ne morem podpreti, ker temelji na politično motiviranih sklepih in ne na objektivnih ugotovitvah," je dejal irski poslanec Eoin Ryan.