Generalna skupščina je potrdila novo mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je predsednica konference za pogajanja o tej pogodbi, veleposlanica Kostarike Elayne Whyte Gomez, označila za zgodovinsko. Podprla je ni sicer nobena od jedrskih držav.
Za pogodbo je glasovalo 122 držav, ki so tudi sodelovale v pogajanjih, medtem ko je Nizozemska glasovala proti, Singapur pa se je vzdržal.
Gre za pravno zavezujočo mednarodno pogodbo, ki je prva mednarodna pogodba o jedrski razorožitvi po več kot 20 letih. Glede na to, da večina držav članic ZN nima jedrskega orožja, je bila potrditev v Generalni skupščini pričakovana. Pogodba bo odprta za podpis 19. septembra letos, veljati pa bo začela 90 dni po 50. ratifikaciji.
Pogodba državam prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Prepoveduje se tudi uporaba tega orožja ali celo grožnja z uporabo. Večina svetovnih držav se je naveličala čakati na jedrske sile, da se znebijo orožja, ki ogroža ves svet, in upa, da bo zavezujoča mednarodnopravna podlaga spodbudila jedrske države, da ponovijo zgled Južne Afrike v 90. letih prejšnjega stoletja.
ZDA bodo jedrske zaloge celo obnovile in posodobile
Pogodba jedrskim državam pušča odprta vrata za pristop, seveda pa bodo morale najprej prekiniti svoje oborožitvene programe in se pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) znebiti svojih zalog. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer napovedal, da bo njegova vlada obnovila in posodobila jedrske zaloge, kar pomeni, da se tudi Rusija in Kitajska ne nameravata razorožiti v bližnji prihodnosti, prav tako ne Indija in Pakistan, Izrael, kaj šele Severna Koreja.
Na novo mednarodno pogodbo se je odzval tudi ameriški državni sekretar Rex Tillerson in sporočil, da je ZDA ne bodo podprle. Opozoril je, da ZDA niso sodelovale pri pogajanjih o pogodbi, čeprav so različne vlade dolga leta sodelovale z drugimi državami za izboljšanje mednarodne varnosti in zmanjšanje tveganja jedrske vojne. Vendar pogodba po oceni Washingtona zanemarja sodobne varnostne izzive, zaradi katerih je jedrsko odvračanje potrebno.
"Ta pogodba ne bo prispevala k uničenju niti enega samega jedrskega orožja, niti ne bo izboljšala varnosti kakšne države. Nobena jedrska država ni sodelovala v pogajanjih in nobena ameriška zaveznica, ki se zanaša na jedrsko odvračanje, ni podprla besedila pogodbe," je sporočil Tillerson.
Ne glede na to ZDA po njegovih besedah ostajajo zavezane odgovornim prizadevanjem proti širitvi in za jedrsko razorožitev ter pogodbi proti širitvi jedrskega orožja (NPT). "Ostajamo na poti, da do februarja 2018 izpolnimo cilje nove pogodbe Start, ki bo jedrske zaloge ZDA in Rusije omejile na najnižje ravni vse od 50. let prejšnjega stoletja," je sporočil Tillerson.
Nasprotnikom jedrskega orožja je še sporočil, da brez popolne transformacije mednarodnega varnostnega okolja ne more priti do jedrske razorožitve. Potreben bo konsenz vseh držav z jedrskim orožjem in tistih brez njega, ostra verifikacija in hitro ukrepanje v primeru kršitev. Zaradi tega bi se moral svet po mnenju ZDA najprej posvetiti odpravi grožnje Severne Koreje.
Za ZDA je pogodba škodljiva, ker bo povečala politične delitve, spodkopavala zavezništva in otežila delo mednarodni skupnosti pri soočanju s sodobnimi izzivi.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.