Ob 18. uri po srednjeevropskem času se je iztekel rok, do katerega so morali Francozi, ki se potegujejo za najvišji položaj v državi, zbrati 500 podpisov izvoljenih uradnikov v podporo svoji kandidaturi ter jih predložiti ustavnemu svetu, ki nadzoruje francoske predsedniške volitve. To je uspelo 11 kandidatom, ki so si s tem prislužili mesto na volilnih lističih.

Ustavni svet bo zdaj preveril pristnost zbranih podpisov v podporo kandidatom, nato pa bo v ponedeljek predstavil uradni seznam oseb, za katere bodo Francozi lahko glasovali na predsedniških volitvah 22. aprila.

Javna podpora 500 izvoljenih uradnikov je v Franciji pogoj za predsedniško kandidaturo, da bi se na ta način izognili kandidatom brez možnosti za uspeh. Vendar nekateri opozarjajo, da ta sistem ni demokratičen. Medtem ko kandidatom večjih strank potrebnih podpisov ni težko zbrati, pa pogoj za kandidate manjših strank ali nestrankarske kandidate predstavlja večji izziv. Vodja skrajno desne Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen in vodja Revolucionarne komunistične lige Olivier Besancenot sta tako le s težavo zbrala potrebno podporo, saj številni župani manjših občin ne želijo povezovati svojega imena s skrajno desnico ali skrajno levico.

Med kandidati, ki jim je uspelo dokazati zadostno podporo županov in funkcionarjev, so tudi favoriti Nicolas Sarkozy iz vladajoče Unije za ljudsko gibanje (UMP), socialistka Segolene Royal in Francois Bayrou iz desnosredinske Zveze za francosko demokracijo (UDF).

Kandidaturo pa so si priborili še komunist Marie-George Buffet, nacionalist Philippe de Villiers, trockista Gerard Schivardi in Arlette Laguiller, predstavnik Zelenih Dominique Voynet in kandidat lovskega lobija Frederic Nihous. Predsedniško kandidaturo je sicer napovedoval tudi protiglobalizacijski aktivist Jose Bove, vendar pa za zdaj še ni popolnoma jasno, ali je zbral potrebno podporo.

Javnomnenjske raziskave kažejo na vodstvo Sarkozyja, kažejo pa tudi na hiter vzpon podpore Bayrouju. Sarkozyju se prednost tudi vse bolj topi; danes je izgubil tudi podporo kolega ministra za enake možnosti Azouza Begaga, ki je podprl Bayrouja.

S težavami pa se otepa tudi Royalova, ki je sicer še vedno druga na javnomnenjskih lestvicah. Njen nekdanji strankarski kolega, ekonomist Eric Besson je namreč napisal knjigo, v kateri jo opisuje kot nesposobno in arogantno častihlepnico, ki nikakor ne bi smela postati predsednica Francije.