Ameriški predsednik George Bush je v izjavi sporočil, da gre za pomemben zakon, ki vsebuje določene cilje za Iračane in ne vsebuje umetnih urnikov umika vojske iz Iraka. Oba domova kongresa sta predlog zakona sprejela že v četrtek in to brez omembe datumov umika ameriške vojske iz Iraka.
"Uspelo nam je sprejeti razdelitev sredstev. Načrt tudi ne vključuje časovnih rokov, ki naj bi vojski narekovala, kako naj opravlja svoje delo. Hkrati pa smo iračanom poslali jasno sporočilo, da imamo v ZDA velika pričakovanja o tem, kako v Iraku naprej“, je poudaril Bush.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Tony Fratto je ob tem sporočil, da je Bush dobil zakon na mizo šele 109 dni po prošnji za financiranje vojn do 30. septembra, ko se začne novo proračunsko leto 2008. Bush ga je sicer dobil že v začetku maja, vendar je vložil veto, ker je prvotni predlog vseboval datum umika ameriških bojnih enot iz Iraka. Demokrati, ki so letos v kongresu prevzeli večino, so morali popustiti, ker se niso hoteli izpostaviti obtožbam, da jemljejo sredstva vojakom na fronti in da so krivi za poraz v vojni proti terorizmu.
Demokratska predsedniška kandidata, senatorka Hillary Clinton iz New Yorka in senator Barack Obama iz Illinoisa, sta glasovala proti predlogu zakona in se v petek zbudila s svežo kritiko republikanskega predsedniškega kandidata, senatorja Johna McCaina iz Arizone. "S tem sta morda dobila glasove liberalnih volivcev v primarnem procesu, vendar pa je, kot da bi mahala z belo zastavo pred Al Kaido," je dejal McCain.
Kampanja Baracka Obame mu je vrnila z zbadljivko na račun njegovega ponesrečenega obiska Bagdada, ko je obkrožen s četo vojakov, v neprebojnem jopiču in helikopterji v zraku trdil, da je v Bagdadu prav lepo in mirno.
Zakon daje predsedniku kakih 95 milijard dolarjev za nadaljevanje vojn v Iraku in Afganistanu do novega proračunskega leta, ki se prične s prvim oktobrom. Za povrh pa določa še 17 milijard dolarjev za dodatno porabo, za katero pa Bush ni zaprosil. Od tega bo osem milijard dolarjev namenjenih za različne domače potrebe, kot je pomoč pri odpravljanju naravnih nesreč in povišanje minimalne plače s sedanjih 5,15 dolarja na 7,25 dolarja v treh letih.
Washington razmišlja o zmanjšanju enot?
Ameriški dnevnik The New York Times je iz virov v Beli hiši izvedel, da administracija predsednika Georga Busha pripravlja vrsto različnih konceptov za zmanjšanje števila ameriških vojakov v Iraku, od katerih nekateri predvidevajo celo razpolovitev vojaške prisotnosti ZDA v tej bližnjevzhodni državi. Gre za prvi dokaz, da rastoči politični pritisk v administraciji spodbuja razpravo o morebitnih scenarijih po izteku časovnega roka okrepitvam, ki so jih ZDA letos poslale v Irak.
Po nekaterih načrtih bi do pomladi 2008 število ameriških vojakov v Iraku s trenutnih 146 tisoč, kolikor znaša zadnja objavljena številka s strani Pentagona, lahko zmanjšali na približno sto tisoč, do konca leta 2008 pa bi število bojnih brigad zmanjšali z 20 na deset. Poleg tega bi močno omejili tudi sam mandat ameriške vojaške misije. Viri iz Bele hiše, ki niso želeli biti imenovani, so poudarili, da sta glavna zagovornika zmanjšanja vojaške misije, minister za obrambo Robert Gates ter zunanja ministrica Condoleezza Rice, pridružili pa so se jim nekateri vidni generali ameriške vojske.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.