100 milijard letno proti podnebnim spremembam

Pogodbenice konvencije ZN o podnebnih spremembah so na konferenci v Cancunu ob nasprotovanju Bolivije sprejele dogovor, ki poziva k boju proti izpustom toplogrednih plinov in med drugim predvideva ustanovitev posebnega "zelenega" sklada za pomoč državam v razvoju.

Glede na dogovor bi razvite države v sklad sprva prispevale 30 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 100 milijard dolarjev na leto. Sklad bi prva tri leta upravljala Svetovna banka, kasneje pa poseben odbor, sestavljen iz 24 držav, od katerih bo polovica razvitih in polovica držav v razvoju, med katerimi morajo biti zastopane tudi majhne otoške države.

Po dogovoru bodo ustanovili tudi center za podnebno tehnologijo, ki bo državam v razvoju nudil tehnično znanje pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.

Sprejetju dokumenta je nasprotovala Bolivija, češ da besedilo ne upošteva dovolj mnenja domorodnih prebivalcev in držav v razvoju, da so imele ZDA prevelik vpliv na oblikovanje dokumenta ter da dokument ne vsebuje zadostnih ukrepov za omejevanje podnebnih sprememb.

Čeprav so odločitve na podnebnih pogajanjih običajno sprejete s konsenzom, je predsedujoča konferenci, mehiška zunanja ministrica Patricia Espinosa, dejala, da konsenz ne pomeni, da "ima ena država pravico veta" na odločitve, ki jih podpirajo vse ostale države.

Dokument ne prinaša končne odločitve glede nadaljevanja kjotskega protokola, ki so se mu poleg ZDA odrekle še med drugim Japonska, Rusija in Kanada. Besedilo poziva k nujnim ukrepom, da se svetovne temperature ne dvignejo več kot za dve stopinji Celzija nad predindustrijsko raven, ne določa pa ukrepov, kako se bo to doseglo, ampak le poziva države k povečanju "ambicij" za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Poziva tudi k znanstvenim študijam, ali bi bilo mogoče povišanje temperatur omejiti na le 1,5 stopinje Celzija, ter proučitvi možnosti o oblikovanju novih tržnih mehanizmov, s katerimi bi državam v razvoju pomagali pri omejevanju izpustov.

Deklaracija izraža tudi podporo prizadevanjem za zaščito gozdov in poziva države v razvoju, naj naredijo načrte v tej smeri ter spoštujejo pravice domorodnega prebivalstva.

"Rešilo proces, a ne podnebja"

Nevladne okoljske organizacije so dosežek v Cancunu ocenile različno. Organizacija WWF meni, da je mednarodna skupnost dokazala, da je še sposobna skupaj narediti pomembne korake v smeri preprečevanja podnebnih sprememb. Dogovor je po mnenju WWF dobra podlaga za dogovor na svetovni ravni prihodnje leto v Južnoafriški republiki.

V Greenpeaceu ocenjujejo, da je rezultat boljši, kot so mnogi pričakovali, da pa je ta dogovor šele začetek in da se mora zdaj začeti pravo delo. Predstavnik Greenpeacea Wendel Trio je dejal, da je srečanje v Cancunu morda rešilo proces, ne bo pa rešilo podnebja.

V organizaciji TCK kot pozitivno ocenjujejo dejstvo, da se v Cancunu ni končal proces mednarodnih pogajanj, česar da so se mnogi bali. Dogovor daje upanje, da bodo mednarodna pogajanja le vodila do poštenega, ambicioznega in zavezujočega dogovora za boj proti podnebnim spremembam, je pa treba proces pospešiti, so medtem sporočili iz organizacije Alpe Adria Green (AAG), ki je članica TCK.

Posebej kritični so v organizaciji Friends of the Earth Europe. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je dogovor sicer preprečil propad pogajanj, nima pa najpomembnejšega – vsebine. Razočarani so nad EU, ki da ni izpolnila obljube o tem, da bo igrala vodilno vlogo. Šibak dogovor lahko vodi do katastrofe, opozarjajo in dodajajo, da tudi ustanovitev sklada in priznanje, da so trenutni cilji znižanja izpustov prenizki, ne zadostujeta.

Žarnić: Nismo dobili največ, a tudi ne najmanj

Dogovor pomeni nadaljevanje procesa, pravi okoljski minister Roko Žarnić. "Dogovor je na ravni, ki smo jo optimistično pričakovali. Zadeva gre naprej; najnižja točka je bila na pogajanjih v Koebenhavnu, sedaj se že dvigamo proti srečnemu koncu," je ocenil minister, ki se je udeležil ministrskega dela konference v tem tednu.

Kot dobro je ocenil odločitev, da se proces nadaljuje, pri tem pa opozoril, da med drugim manjka še zaveza, kdaj bo dosežen vrh izpustov toplogrednih plinov in kakšni bodo dolgoročni cilji zmanjšanja teh izpustov, kar pomeni, da bo do naslednje konference prihodnje leto v Durbanu v Južnoafriški republiki potrebnega še precej dela.

Glede kjotskega protokola je minister povedal, da "nihče ni zares pričakoval, da bo že v Cancunu prišlo do dogovora o podaljšanju", da pa je določeno nadaljevanje pogajanj, ki naj bi se zaključila v letu dni.

EU, v okviru katere se je v Cancunu pogajala Slovenija, po njegovih besedah dogovor ocenjuje kot "dobro uravnoteženo zgodbo". "Dobili smo, kar smo želeli; sicer ne največ, ne pa tudi najmanj," je dodal minister.

Žarnić je še povedal, da še tudi ni dokončnega dogovora glede upoštevanja ponora ogljikovega dioksida v gozdovih.