Poudaril je, da bi morale v pakt vstopiti vse države območja, še posebej pa je izpostavil ZRJ, Albanijo, Bolgarijo in Romunijo. Menil je tudi, da je Kosovo še vedno središče terorizma, in dejal, da je nestabilnost Kosova vzrok za trenutne razmere v Makedoniji, ogroža pa tudi celotno regijo. Ob tem je še ocenil, da problemov v Makedoniji in v regiji ni mogoče rešiti brez pomoči mednarodne skupnosti, po njegovem mnenju pa bi bilo najbolje, če bi pri stabilizaciji regije poleg evropskih institucije sodelovale tudi ZDA in Rusija. Znova pa je opozoril, da bodo makedonske oblasti uničile albanske skrajneže, če bo po sprejemu ustavnih sprememb prišlo do vnovičnega nasilja v državi.
Odgovornost za nestabilnost Kosova in s tem tudi celotne regije po mnenju Trajkovskega nosi tudi mednarodna skupnost, ki je dovolila, da so na območju še vedno velike količine orožja, in, kot je dejal, nekaj tisoč ljudi, za katere zakoni ne veljajo.
Trajkovski je še izrazil pričakovanje, da bo VS ZN ugodil njegovi zahtevi, naj po operaciji zveze NATO Nujna žetev v Makedonijo pošlje "preventivne" enote ZN, podobne mirovni misiji ZN v Makedoniji med letoma 1992 in 1999 pod imenom UNPREDEP. Obenem je dejal, da bi morale enote zveze NATO po končani operaciji zapustiti državo, in pojasnil, da bi nadaljnje zadrževanje enot zavezništva v Makedoniji predstavljalo jasen znak, da mir še ni vzpostavljen in da dosedanja prizadevanja za reševanje krize niso obrodila sadov. "Če bi NATO ostal, bi bil to lažen mir", je dodal Trajkovski.
Trajkovski je opozoril, da je bila Makedonija v začetku 90-ih let edina republika, ki se je iz nekdanje SFRJ odcepila brez prelivanja krvi. Glede polletnega nasilja je dejal, da je Makedonija žrtev skrajnih skupin iz tujine, ki so izkoristile nekatere težave makedonske družbe in destabilizirali državo.
Po besedah našega makedonskega dopisnika je danes vzdušje v Makedoniji bistveno drugačno od vzdušja pred točno enajstimi leti, ko so bili objavljeni rezultati referenduma, na katerem so se Makedonci s 93 odstotki za odločili za neodvisno državo. Po anketah, ki so jih sinoči objavili makedonski elektronski mediji, je praznično vzdušje pokvarila odločitev parlamenta, da začne postopek za spremembo ustave, ki bodo dale albanskim prebivalcev večje pravice.
Nujna žetev danes prekinjena
Zbiranje orožja albanskih skrajnežev v Makedoniji se bo predvidoma nadaljevalo jutri. Enote zveze Nato so v petek z vzpostavitvijo prvega zbirališča v Raduši pričele drugo fazo zbiranja orožja. Zbirališče v Raduši je zveza Nato sinoči zaprla, danes pa ga niso vnovič odprli. Za zdaj še ni znano, koliko kosov orožja so vojaki zbrali včeraj, znano je le, da so albanski skrajneži vojakom predali enega izmed dveh tankov T-55. Druga faza naj bi se zaključila do 13. septembra. V tem času nameravajo zbrati okoli 1200 od skupno 3300 kosov orožja.
Po koncu druge faze Nujne žetve pa čakata makedonske poslance v okviru mirovnega procesa še dve razpravi in glasovanji o posameznih ustavnih spremembah, ki morata biti končani najkasneje do 27. septembra. O spremembi ustave bo makedonsko sobranje glasovalo šele potem, ko bodo skrajneži predali vseh 3300 kosov orožja. Nato je v prvi fazi zbrala že tretjino orožja albanskih skrajnežev.
