Dolga leta zlorab so se končala v soboto, 26. aprila 2008, ko sta oče Josef Fritzl in hči Elisabeth prišla na obisk v bolnišnico k najstarejši hčerki, takrat 19-letni Kerstin, ki so jo na zdravljenje odpeljali nekaj dni prej, ker je padla v komo.
Morda se je v njem zbudil kanček sočutja, morda pa je pomislil, da bo truplo odrasle 19-letnice le s težavo skril, poroča Independent. Kakorkoli, Elisabeth je 19. aprila uspelo Friztla prepričati, da mora hčer nujno k zdravniku. Zgodaj zjutraj sta bolno Kerstin odnesla iz kleti. Poklical je rešilca.
Fritzl je sprva trdil, da je deklico našel slonet pred svojo hišo in da je v rokah stiskala sporočilo svoje mame Elisabeth, ki je pred leti pobegnila od doma in se pridružila skrivnostnemu verskemu kultu. Dekletu so odpovedovale ledvice, zaradi pomanjkanja vitaminov je izgubila vse zobe, zdravniki pa so pri njej našli tudi sledi zlorab.
Zdravniki so zatrdili, da je za preživetje dekleta nujno, da najdejo njeno mater, ki jim bo lahko dala več informacij, da pridejo na sled bolezni. Zgodbo je hitro pograbila avstrijska televizija, ki je Fritzla predstavila kot očeta, ki obupano išče svojo hčer, da bi rešil življenje 19-letnice. A Fritzlova hišica iz kart, zgrajena na lažeh, se je v nekaj dneh podrla, in ni mu preostalo drugega, kot da Elisabeth iz ujetništva odvede v bolnišnico h Kerstin.
'Tako ali tako mi nihče ne bo verjel'
Zaradi Elisabethinega videza so zdravniki takoj posumili, da nekaj ni v redu, saj je bila ženska pepelnate polti in z le nekaj gnilimi zobmi, ki so ji še preostali, bolj podobna ženi 73-letnika kot pa njegovi hčerki.
Elisabeth sprva ni želela spregovoriti. Šele ko so ji policisti obljubili, da ji ne bo treba nikoli v življenju več videti očeta, se je odprla. "Tako ali tako mi nihče ne bo verjel," so bile po poročanju takratnega vodje preiskave Willibalda Reitnerja njene prve besede policistom, preden je iz grla privrela strahotna zgodba.
42-letnica je od svojega 18. leta živela v kleti, ki jo je njen oče pred tem na skrivaj zgradil in opremil z zvočno izolacijo, potem pa svojega otroka kar 24 let posiljeval. 8516 dni ni uzrla dnevne luči, medtem pa jo je 3000-krat zlorabil. Prav tako je v kleti rodila sedem otrok. Vsi so bili sad incesta.
Elisabeth je potrebovala dve uri, da je policistom opisala le osnovne stvari, kaj vse je pretrpela.
Pomagala namestiti vrata svoje ječe
Fritzl je svojo hčer zlorabljal, odkar je bila 11-letna deklica. "Vedel sem, da se ni strinjala s stvarmi, ki sem ji jih počel. Vedel sem, da ji škodujem," je dejal pozneje v intervjuju svojemu odvetniku, in priznal: "A vnema, da sem lahko končno okušal prepovedani sadež, je bila prevelika."
Januarja 1983, pri starosti 16 let, je Elisabeth poskušala zbežati od doma. A po treh tednih jo je policija našla in vrniti se je morala k očetu. To je na nek način zapečatilo njeno usodo. Fritzl je imel po tem dogodku popoln alibi za svojo zgodbo, če ga je kdo vprašal, kje je njegova najstnica, saj jo je lahko predstavil kot problematično hčer, kot dekle, za katero je normalno, da izgine, saj je že v preteklosti pobegnila od doma.
28. avgusta, ko je dopolnila 18 let, se je Elisabeth nasmihalo boljše življenje. Imela je možnost, da se za zmeraj osvobodi iz krempljev svojega očeta. Oditi bi morala v Linz, kjer je dobila službo, s tem pa se Fritzl ni mogel sprijazniti.
Hčer je z nedolžno prošnjo zvabil v klet – rekoč, naj mu pomaga dol nesti lesena vrata. Elisabeth je mislila, da oče nekaj prenavlja in privolila v pomoč, prav tako mu je pridržala duri, da jih je Fritzl namestil na tečaje, s tem pa se tako rekoč sama zaprla v mučilnico. Oče ji je namreč medtem na ustih pridržal krpo, prepojeno s kloroformom, zaradi katerega je izgubila zavest – in se prebudila v mori.
'Poskušal sem jo rešiti bede'
Ko je odprla oči, je imela okrog zapestij verigo, okrog nje pa je bil prostor, pripravljen zanjo. S posteljo, umivalnikom in električno pečico, vse za vrati, ki so bila še zadnji delček Fritzlove bolne igre.
"Nekaj sem moral ukreniti," je Fritzl razložil pozneje v intervjuju s svojim odvetnikom, s katerim je poskušal dokazati, da ni pošast. "Moral sem ustvariti prostor za Elisabeth, da bi jo lahko zadržal pred zunanjim svetom, četudi na silo. Nobenih pravil ni več spoštovala. Vse noči je preživela v beznicah ter kadila in popivala. Poskušal sem jo le rešiti te bede," je dejal.
Deček Michael, ki se je rodil kot en od dvojčkov, je nekaj dni po porodu umrl. Fritzl je njegovo telesce na skrivaj zažgal v peči za kurjavo, njegovega brata Alexandra pa je vzel gor, da je živel na dnevni svobodi, z njim in njegovo ženo Rosemarie. Poleg Alexandra sta smeli zgoraj živeti še Lisa in Monika, medtem ko so bili Kerstin, Stefan in Felix ujetniki kleti.
Posiljevalcu omogočili skrbništvo nad otroki
Fritzl je Elisabethino odklonilno vedenje v mladosti navajal kot vzrok za oboje, njeno izginotje in poreklo zgornjih treh otrok, za katere sta skrbela z ženo. Rosemarie namreč ni vedela, kaj se godi pod njo, saj ji je rekel, da je Elisabeth pobegnila in se pridružila religioznemu kultu – ločini, ki ne odobrava otrok, zato da jih je vselej poslala k njima. Prihod vsakega otroka je tudi uprizoril. Pri devetih mesecih se je v škatli pred vhodnimi vrati pojavila Lisa, leta 1994 ji je sledila Monika in 1997. pa še Alexander. Rosemarie mu je verjela, prav tako avstrijska socialna služba, ki je dovolila Fritzlu, da posvoji hčerine tri otroke – dasiravno je Fritzl imel kriminalno kartoteko, leto 1967 je namreč preživel v zaporu, ker je posilil žensko.
Elisabeth in jetniški otroci so medtem živeli in preživeli v podzemni kleti, na manj kot 60 kvadratnih metrih. Fritzlova mučilnica je bila skrita za policami v njegovi delavnici. Za zapahom se je raztezal pet metrov dolg hodnik, ki je vodil v manjšo sobo, kjer je bila kopalnica s tekočo vodo, prho in kuhališčem, mučilnica pa je bila nato razdeljena na več celic, ponekod je bil strop visok manj kot 1,7 metra, zrak so dobivali skozi ventilacijsko cev, dnevne svetlobe pa niso nikoli uzrli.
Fritzl, ki je bil nekdanji električni inženir, je prostor izoliral s težkimi jeklenimi vrati, ki jih je odpiral elektronsko – prek kode, poznane le njemu. Jetnikom je rekel, da jih bo, če bodo želeli pobegniti, stresla elektrika in bodo umrli.
Medtem ko so živeli v peklu, jim je mati ves čas obljubljala: "Tam gori so nebesa." Felix, ki je pri petih letih prvič uzrl beli dan, je po poročanju policistov, ki so ga odnesli na prostost, glasno cvilil, ko so ga obsijali sončni žarki. Ko je po rešitvi prišel v novi dom, je ure in ure zrl v travo, se čudil luni in soncu, zaploskal od sreče, ko je videl kravo na paši. Podobno je bilo za vse jetniške otroke. "Zanje je vsak oblak, ki preide nebo, pravi fenomen," je dejala glavna psihiatrinja na kliniki, kjer so se zdravili po osvoboditvi, Berthold Kepplinger.
Sosedom se ni niti sanjalo
Prijateljem in sosedom se je Fritzl zdel zelo normalen, celo forenzični psihiatrinji, ki je z zločincem zaradi preiskave opravila šest intervjujev. Tudi njegova hiša v ulici Ybbsstrasse v Amstettnu je navzven delovala običajno. A v notranjosti se je pisala grozljivka.
Grozo na številki 40 ulice Ybbsstrasse pa so spregledali tudi sosedje. Fritzl je imel v hiši najemnike, v 24 letih se jih je zvrstilo približno 100. Eden od njih je Alfred Dubanovsky, ki je imel 12 let v najemu sobo v pritličju hiše, a se je ves čas držal Fritzlove stroge prepovedi obiska kleti. Slišal je čudne zvoke, a mu je Fritzl zagotovil, da jih proizvaja plinska peč. Sosed mu je rekel, da starca večkrat vidi, kako v klet nosi hrano, a je sklepal, da ima spodaj shrambo.
"Le kdo bi verjel, da se je kaj tako groznega dogajalo točno pod mano," je bil Dubanovsky zgrožen, ko je resnica prišla na dan.
Praznovali božič in rojstne dneve
A Fritzl se je prepričal, da je krut in sprevržen način, kako se je poigral z usodo teh otrok, nekaj normalnega, celo dobrega zanje. "Tam spodaj smo praznovali božič in rojstne dneve, s tortami in darili, dol sem pretihotapil celo božično drevesce," je povedal, kako je vse teklo. "Kadar sem prišel v bunker, sem svoji hčerki prinesel cvetje, otrokom pa igrače in knjige. Z njimi sem gledal domišljijske filme, medtem ko je Elisabeth pripravila naš najljubši obrok, potem pa smo sedli za mizo v kuhinji in skupaj jedli," je razlagal.
O drugačnih filmih pa je pripovedovala Elisabeth, ki ji je Frizl, medtem ko jo je posiljeval, predvajal pornografijo. Povedala je, da mu je naročila, naj med posiljevanjem, ki se je vršilo v eni od popolnoma izoliranih sob, medtem ko so bili otroci v ločenih v celicah, uprizori svoje najljubše scene.
Danes živijo dokaj normalno življenje
78-letni Fritzl je bil zaradi posilstva, incesta, zasužnjevanja in umora iz malomarnosti obsojen na dosmrtno kazen v psihiatrični ustanovi. Krivdo za večino očitanih dejanj je, potem ko si je na sodišču ogledal pričevanje svoje hčerke, tudi priznal.
Elisabeth in njeni otroci so po razkritju zločina dobili novo identiteto. Živijo v Avstriji, kje natančno, pa ni znano.
V majhni vasici, kjer njeno identiteto ščitijo tudi prebivalci, je stkala trdno vez z varnostnikom, ki ji je bil dodeljen, in živi dokaj normalno življenje.
Prav tako naj bi življenje v kleti za seboj pustili otroci. Leta 2010 je Felix, deček, ki je zrl v čudež trave, že igral video igre na playstationu. Leta 2013 pa so poročali, da naj bi skoraj v celoti pozabil svoje podzemno življenje in hodi v šolo. Istega leta je v javnost prišla tudi novica, da si je Kerstin po hudi bolezni opomogla in ima fanta.
Stefan, ki je pri 18 letih prvič uzrl dnevno svetlobo, potuje po svetu kot kapitan trgovske ladje.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.