Piše: Marijana Podhraški
Večjih presenečenj glede volilnega izida ni bilo, saj sta v drugi krog v skladu z rezultati večine javnomnenjskih raziskav prišla sedanji predsednik vlade Branko Crvenkovski iz vrst vladajočih socialdemokratov (SDSM) in Saško Kedev, kandidat največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE.
Odločitev premiera Branka Crvenkovskega, da se poda v boj za naslednika v letalski nesreči preminulega nekdanjega predsednika Borisa Trajkovskega, je vsekakor usodno zaznamovala makedonsko predvolilno predsedniško tekmo. V njegovem profilu izkušenega in odgovornega politika, ki mu je koalicija z albansko stranko v vladi prinesla naklonjenost in zaupanje mednarodne skupnosti, mnogi Makedonci vidijo predvsem ohranitev miru in nadaljevanje “evropske usmeritve”, oziroma poti, ki ji je bil zapisan tudi Trajkovski. Z drugimi besedami, kandidatura Crvenkovskega za novega makedonskega predsednika, je v veliki meri pomirila strahove, da bi smrt Trajkovskega Makedonijo lahko pahnila v obnovitev medetničnih nemirov in oddaljila od Evrope.
Crvenkovski se je predvolilne kampanje lotil umirjeno in samozavestno. Pravzaprav je bilo v poplavi ogromnih predvolilnih plakatov njegovega edinega resničnega nasprotnika Saška Kedeva, ki ga je v tekmo poslala opozicijska VMRO-DPMNE, komaj moč zaslediti njegov obraz. Medtem ko je Kedev igral na karto politika prihodnosti in je volivce pozival k nujnosti sprememb razmer v državi, je sproščenost nasmeška Crvenkovskega kazala gotovost, da ima vse pod kontrolo in, kar je najpomembneje, da zelo dobro pozna dušo svojega naroda. V televizijskih nastopih je večkrat poudaril, da so dobri mednacionalni odnosi temelj makedonske države, in da mora biti za novega predsednika izbran človek, ki zna preprečiti konflikt. Njegova skrb za dobro vseh Makedoncev je bila po njegovih besedah tudi glavni razlog, da se je odločil, da kandidira za predsedniško funkcijo. “Treba je znati, treba je vedeti kako,” je bilo geslo njegove predvolilne kampanje, s katerim je volivcem obljubljal mir in vstop v EU in Nato. In to mu je prineslo 43 odstotkov volilnih glasov in zmago v prvem krogu. Kedev se mu je približal s 34 odstotki, skupni kandidat albanskih strank Demokratske unije za integracijo (DUI) in Stranke za demokratični napredek (PDP) Gezim Ostreni in Zudi Xhelili iz Demokratske stranke Albancev (DPA) pa sta tekmo končala z 14,3 odstotki oziroma 8,3 odstotki glasov.
Kaj so pokazale makedonske volitve za novega predsednika države? Albanska kandidata seveda nista imela nikakršnih možnosti za uvrstitev v drugi krog. Poznavalci trdijo, da sta s svojima kandidaturama želela zgolj preveriti svojo priljubljenost med albansko volilno bazo. Uvrstitev Saška Kedeva tako tesno ob boku Crvenkovskemu, je za politika, ki se je javnosti predstavljal kot “Novi obraz na makedonski politični sceni”, saj je v politiki šele dve leti, vsekakor zelo dober uspeh. Kedevu je dobro kazalo že v predvolilnih anketah. Morda je k temu nekoliko pripomogla tudi negativna kampanja njegove stranke VMRO-DPMNE, ki je Crvenkovskega vseskozi obtoževala za kandidaturo in jo označila kot priznanje premierskega poraza. VMRO-jevci so v televizijskih spotih Crvenkovskega prikazovali kot lažnivca, ki ni uresničil premierske obljube o boljšem življenju in izkoreninjenju korupcije in organiziranega kriminala in se zato umika na varnejši predsedniški stolček. Crvenkovski je odgovarjal, da v predsedniški funkciji vidi možnost za dokončno uresničitev poti, ki si jo je zastavila Makedonija in da se bo, če mu ljudstvo te naloge ne bo zaupalo, popolnoma umaknil iz politike. Izjavo so nasprotniki takoj označili za potegavščino in izsiljevanje volivcev, mnogi politični analitiki pa so v televizijskih nastopih zagotavljali, da Crvenkovski o njenih resničnih posledicah sploh ne razmišlja, saj je prepričan v absolutno zmago…
Kakor koli že, najbolj aktualno vprašanje v tem trenutku je, tako kot vedno, koga bodo v drugem krogu podprli albanski volivci. Albanska Demokratska unija za integracijo (DUI) nekdanjega političnega vodje Osvobodilne narodne vojske (ONV) Alija Ahmetija, naj bi pogajanja s Crvenkovskim in njegovo stranko začela že pred prvim krogom volitev. Takoj po volitvah je v javnost prišla informacija, da naj bi Ahmeti za podporo Crvenkovskemu od SDSM zahteval priznanje neodvisnega Kosova. Med pogoji naj bi bil tudi prevzem enega od ključnih ministrstev in imenovanje človeka iz vrst DUI za predsednika parlamenta.
Medtem ko za zaprtimi vrati tako SDSM kot VMRO-DPMNE potekajo mučni pregovori in sklepanja kupčij z albanskimi strankami, sta Crvenkovski in Kedev že začela z novimi napori za pridobitev predsev tistega dela volivcev, ki se niso udeležili prvega kroga volitev. Gre za 45 odstotkov volilnega telesa, oba kandidata pa sta za drugi krog napovedala veliko večji odziv v svojo korist. Kedev in VMRO-jevci so še bolj zaostrili negativno kampanjo in obtožbe na račun vlade Branka Crvenkovskega, ta pa se med sprehodi po mestnih središčih rokuje z volivci in smehlja naprej.
