Soglasje o imenovanju 55-letnega De Hoopa Schefferja so zaveznice dosegle na današnjem zasedanju Severnoatlantskega sveta (NAC) na veleposlaniški ravni, potem ko sta se svojim zadržkom odpovedali še zadnji dve izmed devetnajsterice, in sicer Francija in Kanada.
Soglasje je namreč za imenovanje nujno in obetalo se je že minuli teden, vendar je Francija nato želela še nekaj časa za razmislek, medtem ko je Kanada do konca zagovarjala svojega kandidata za položaj, finančnega ministra Johna Manleya. De Hoop Scheffer bo nasledil Georgea Robertsona, ki bo položaj generalnega sekretarja po štirih letih zapustil decembra letos.
"Kot zunanji minister je de Hoop Scheffer naredil vtis s svojo sposobnostjo presoje in dojemanja razmer," je dejal za zdaj še aktualni generalni sekretar zavezništva Robertson, ki je imenovanje svojega naslednika toplo pozdravil. "Zveza NATO se sooča z vrsto izzivov in vesel sem, da smo našli pravega človeka, ki bo zavezništvu zagotovil ohranitev položaja najuspešnejše obrambne organizacije na svetu," je pristavil.
Dogovarjanja o imenu tradicionalno za zaprtimi vrati
Do javne objave imena dogovarjanje o kandidatih za vodilne položaje v zavezništvu vedno poteka za zaprtimi vrati. V mesecih po Robertsonovi februarski napovedi o odhodu so se pojavljala različna imena, kot so italijanski obrambni minister Antonio Martino, evropski komisar za notranje zadeve in pravosodje Antonio Vitorino in norveška obrambna ministrica Kristin Krohn Devold, ki pa so se kandidaturi vsi odpovedali.
Novega generalnega sekretarja zveze NATO čaka vrsta napornih nalog. Zavezništvo je pred zahtevno modernizacijo in obsežno novo širitvijo, s katero se bo število zaveznic z 19 povzpelo na 26. Hkrati pa mora premostiti tudi razkol, ki ga je med zaveznicami povzročila iraška kriza in je zavezništvo pretresla do temeljev.
de Hoop Schefferjev pragmatizem sprejemljiv za vse?
Kandidaturo zunanjega ministra Nizozemske, sicer ene od ustanovnih članic tako zavezništva kot Evropske unije, so začeli omenjati šele v zadnjih tednih. Ne gre za karizmatičnega politika, temveč poklicnega diplomata, ki je veljal za precej zadržanega in dolgočasnega, tako da je pred dvema letoma celo izgubil položaj vodje krščanskih demokratov. Na prizorišče se je vrnil lani, ko je prevzel položaj vodje diplomacije v vladi Jana Petra Balkenendeja.
Poznavalci ocenjujejo, da je de Hoop Schefferju v prid govoril predvsem njegov umirjeni in pragmatični slog, ki se je še posebej pokazal v času napada na Irak, kjer je Nizozemska sicer podprla ameriško vojaško posredovanje, vendar zagovarjala tudi vlogo OZN. De Hoop Scheffer velja tudi za zagovornika modernizacije zveze, hkrati pa podpira usklajeno obrambno krepitev zavezništva kot EU. Prav zato je Nizozemec dobil soglasje ZDA. Njegov glavni nasprotnik v tekmi za položaj Manley je ostal v ozadju, ker ni dobil podpore evropskih držav.
Jakob Gijsbert de Hoop Scheffer se je rodil 3. aprila 1948 v Amsterdamu. Leta 1974 je na univerzi v Leidnu diplomiral iz prava, od leta 1947 do 1976 pa je služil vojaški rok pri letalskih silah. Zatem je dobil službo na nizozemskem zunanjem ministrstvu. Najprej je bil do leta 1978 sekretar na nizozemskem veleposlaništvu v Gani, nato pa do leta 1980 sekretar stalne delegacije pri zvezi NATO v Bruslju. Po vrnitvi na Nizozemsko je do leta 1986 delal kot osebni sekretar nizozemskega zunanjega ministra.
Od leta 1986 do 2002 je bil de Hoop Scheffer poslanec krščansko-demokratske zveze v nizozemskem parlamentu. Bil je tudi strankin voditelj med letoma 1997 in 2001. Bodoči generalni sekretar zveze NATO je bil tudi član nizozemske zveze krščanskih uslužbencev (NCW) ter predsednik nacionalnega sveta za spodbujanje trgovine, od julija lani pa je bil vodja nizozemske diplomacije v vladi Jana Petra Balkendendeja. Kot je zapisano na spletni strani nizozemskega parlamenta, ima de Hoop Scheffer dve hčerki, v prostem času pa rad igra hokej.
