Skupnosti, ki živijo ob delti reke Niger, so s podporo okoljevarstvene organizacije Environmental Right Action/Friends of the Earth Nigeria zoper nigerijsko vlado, nigerijsko državno naftno korporacijo ter naftne družbe Shell, Exxon, Chevron, Total in Agip vložile tožbo zaradi sežiga plina. Ob črpanju nafte namreč prihaja na površino t.i. povezani plin, ki se ga zaradi varnostnih razlogov ali če ni ustrezne infrastrukture za njegovo umestitev na trg, ponavadi sežiga, kar močno onesnažuje ozračje.
Kot so sporočili iz organizacije Friends of the Earth Netherlands, v Nigeriji sežgejo več plina kot kjerkoli drugje na svetu. Omenjeno početje je po podatkih Svetovne banke odgovorno za več emisij toplogrednih plinov kot vsi drugi viri onesnaževanja v podsaharski Afriki skupaj.
Zaradi sežiga plina Nigerija letno utrpi finančno škodo v višini 2,5 milijarde dolarjev, medtem ko po podatkih Svetovne banke z manj kot dolarjem na dan živita približno dve tretjini prebivalstva. Poleg tega so skupnosti v delti reke Niger izpostavljene resnim zdravstvenim tveganjem.
Sežiganje plina je sicer prepovedano...
Po podatkih podjetja Cedigaz, ki se ukvarja z objavo statičnih podatkov o industriji plina, je Nigerija leta 2001 zasedla 1. mesto na lestvici držav, kjer se zažge največ plina (19,79 odstotka), na drugem in tretjem mestu pa ji sledita Iran in Indonezija.
Lani je po ocenah Svetovne banke dnevni sežig plina v Nigeriji znašal več kot 70 milijonov kubičnih metrov, kar pomeni približno 70 milijonov ton emisij ogljikovega dioksida. Sicer pa je sežig plina po okoljskih predpisih na splošno prepovedan že od leta 1984, z izjemo posebnih dovoljenj, ki pa jih omenjene naftne družbe niso pridobile.
