
El Bašir in Garang sta se na njunem prvem in, kot ga označujejo opazovalci, zgodovinskem srečanju sešla v ugandski prestolnici Kampali. Pri pogovorih je posredoval ugandski predsednik Yoweri Museveni, namen tega pa je bil tudi izboljšati odnose med Sudanom in Ugando. Sudanska vlada in uporniška SPLA sta sicer minulo soboto v Keniji sklenili sporazum za končanje državljanske vojne in postavili okvir za pogovore, na katerih naj bi avgusta oblikovali končni mirovni sporazum.
Glavni točki, ki sta jih strani dosegli v omenjenem dogovoru, ki je sledil pettedenskim pogajanjem, je zagotovitev verske svobode pretežno katoliškemu in animističnemu prebivalstvu na jugu te pretežno islamske države ter po šestletnem prehodnem obdobju priprava referenduma o samoodločbi prebivalcev juga. Prav zahteve SPLA po določeni obliki avtonomije za jug Sudana so bile glavni razlog za najdaljšo državljansko vojno na afriški celini, v kateri je v 19 letih umrlo kakih dva milijona ljudi, štirje milijoni pa so morali zapustiti svoje domove.
Državljanska vojna v Sudanu
Državljanska vojna v Sudanu je izbruhnila leta 1983, ko so uporniki SPLA pod vodstvom Garange dvignili orožje proti večinoma arabski in muslimanski vladi na severu, da bi si na jugu države priborili večjo avtonomijo. Sedanji predsednik Omar el Bašir je na oblast prišel leta 1989 z državnim udarom, ko je v državi tudi vzpostavil šeriatsko pravo. V zadnjih letih se kažejo znaki zmernejših stališč, kar se izraža tako v omilitvi prej strogih pravil oblačenja kot tudi pri vračanju beguncev. Spopadi so se sicer v zadnjih letih še stopnjevali, predvsem ko so tuja naftna podjetja začela črpati nafto tik ob razmejitveni črti, ki ločuje severni in južni Sudan. Sudanska vlada je nato v spopadih začela uporabljati sodobnejše orožje, tako da so uporniki na jugu Sudana izgubili nadzor nad ozemlji okoli naftnih nahajališč in so se morali umakniti. V konflikt so se v zadnjem obdobju bolj dejavno vključile tudi ZDA, kamor je ameriški predsednik George Bush poslal tudi svojega posebnega odposlanca za Sudan, upokojenega senatorja Johna Danfortha.