Šrot: Bili smo korekten partner

Predsednik SLS Bojan Šrot je med drugim dejal, da so koncentracije lastništva normalne za vse države po svetu, kjer imajo tržno ekonomijo. Ob tem zavrača očitke, da dela v interesu svojega brata Boška Šrota, direktorja Pivovarne Laško, in da načrtno uničuje SLS. Prepričan je tudi, da se bo stranki uspelo uvrstiti v DZ.

Kako ocenjujete rezultate ministrov SLS v vladi?

Mi smo zadovoljni z delom, ki so ga ministri SLS opravili. Vodili so zahtevne, pomembne resorje. Čeprav so seveda vsi resorji pomembni. Mislim, da so tudi državljanke in državljani zadovoljni z delom, ki so ga ministri v tem času opravili. Tako da z moje strani zgolj čestitke vsem trem ministrom. Tudi minister Janez Božič, ki je opravljal funkcijo ministra za promet pred Radovanom Žerjavom, je po moji oceni dobro opravljal funkcijo.

Kaj menite o zahtevi predsednika Zaresa Gregorja Golobiča, da naj zaradi šentviškega predora odstopi minister za promet Radovan Žerjav?

Smešno! Se mi ne zdi najbolj "zares" vse skupaj! (smeh). Poglejte, minister Žerjav je ponudil odstop iz objektivnih razlogov. S tem, da je popolnoma logično, da subjektivno za zaplete v predoru ni kriv on. Po moji oceni odgovornost za napake ne more biti nikoli na strani naročnika oz. investitorja, ampak na strani inženirja, izvajalca ali nadzora. V tem krogu je treba iskati odgovorne ljudi.

Je pa to verjetno umeščeno v kontekst predvolilne tekme. Minister Radovan Žerjav ima visoko javnomnenjsko podporo in ugled med državljankami in državljani. Tudi mene je prijetno presenetil s tem, kaj je v tem letu naredil. Menim, da je opravil odlično delo. Tudi uvedba vinjet je po moji oceni zelo pozitivna stvar. Lahko pa bi naštel še celo vrsto drugih stvari.

Kako pa ocenjujete delo ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika? Tukaj bi se navezal na zahtevo računskega sodišča za njegovo razrešitev. Kolikor mi je znano, se takrat niste zelo odločno postavili v Podobnikov bran.

Nisem?! Prav nasprotno. Jaz sem ministra Podobnika vedno zagovarjal in se postavljal v njegov bran. Meni se zdi nelogično, da bi bil minister razrešen zaradi napak, ki jih je naredil nekdo drug, tj. njegov predhodnik. Mogoče ni najbolj prav, da to komentiram, ampak kolikor poznam zgodbo, računsko sodišče ni bilo zadovoljno z odzivnim poročilom. Veste, z odzivnim poročilom in ukrepi je vedno tako. Jih pripraviš in nikoli ne veš, ali bo organ, ki jih pričakuje, z njimi zadovoljen. Ob tem, da vsi ukrepi, ki so bili potrebni za popravo napak še prejšnjega ministra, tudi niso bili v pristojnosti resorja, ki ga je vodil minister Podobnik.

Ministrstvo za okolje in prostor je zelo težek resor, pester in raznolik. Minister je bil praktično strelovod za vse civilne iniciative, ki so bile nezadovoljne z nekaterimi rešitvami na področju varovanja okolja. Mislim, da je ravno s svojo spravljivostjo in s svojo nekonfliktnostjo uspel zgladiti in rešiti veliko problemov.

Po javnomnenjskih anketah se vaši stranki obeta težak boj za vstop v državni zbor. Menite, da vam bo uspelo priti v parlament? Kolikšen odstotek glasov pričakujete?

Boj je vedno težak, čeprav mi ta predvolilni čas jemljemo kot tekmo in ne kot boj. Zato tudi pravimo, da nimamo sovražnikov, ampak tekmece. Zanimivo je, da se to pojavlja ciklično pred vsakimi volitvami in tudi pred zadnjimi je bilo govora o tem, da SLS ne bo prišla v parlament.

Mi smo ena večjih strank v Sloveniji po številu članstva, saj imamo več kot 13.000 članov. Imamo izjemno dobro organizirano stranko po celotni Sloveniji in smo bili zmagovalci zadnjih lokalnih volitev. V našem klubu županov deluje približno 80 županj in županov. Tako pokrivamo več kot tretjino slovenskih občin. In to je SLS, ne zgolj predsednik, ampak vsa ta množica ljudi, izkušenih politikov, ki so "ljudje od akcije", kot temu rečemo. In ki so se sposobni soočiti s problemom in ga tudi rešiti.

Mi smo trdno prepričani, da bomo dosegli boljši rezultat kot na zadnjih državnozborskih volitvah. Še zlasti, ker smo se letos okrepili tudi z mladimi močmi. Prav tako imamo odlično sestavljeno kandidatno listo. In če bodo ljudje dojeli, da gre tokrat za volitve poslank in poslancev v DZ, ki sprejemajo zakone, in da je pomembno, kdo v tem parlamentu sedi, nas sploh ni strah za dober rezultat. Na volitvah pa pričakujemo med osem in deset odstotki glasov.

Ali boste v primeru, da bi SLS dosegla rezultat, ki bi bil slabši od rezultata na prejšnjih volitvah, ponudili odstop oz. odstopili?

Mi o porazu – v tem primeru bi to pomenil poraz – ne razmišljamo. Smo optimistično razpoloženi in naše misli so usmerjene predvsem v pozitivne stvari. Se bomo pa držali nekih demokratičnih standardov, ki jih poznajo predvsem države s starimi, utečenimi demokracijami, kar smo nenazadnje pokazali s ponujenim odstopom ministra Žerjava iz objektivnih razlogov.

Boste torej ponudili svoj odstop?

To ne bo potrebno. O tem sploh ne razmišljam.

Omenjali ste že, da naj bi vam bila zaradi povezovanja vaše stranke s t.i. tajkuni in zaradi nekorektnih napadov na vašo stranko povzročena škoda. Ali ne bi bilo boljše za stranko, če bi se vi jasno distancirali od vašega brata Boška Šrota, direktorja Pivovarne Laško?

Sicer ne vem, kaj vi mislite z distanciranjem, ampak jaz sem se že večkrat distanciral v takem smislu. Povedal sem, da je on moj brat in da imam oba svoja brata rad. Če pa je kdo od njiju naredil kaj nezakonitega, je prav, da je deležen enakih ukrepov kot vsi drugi državljani. Se pravi, da se razišče in če je kaj nezakonito naredil, da se ga ustrezno kaznuje. Glede tega nimam nobenih zadržkov. Enako velja tudi za predsednika vlade in njegovega brata. Pa še za koga, če ima kakega brata ali sestro.

Kaj menite o očitkih predsednika ljubljanskega mestnega odbora SLS in sedaj že nekdanjega predsednika glavnega odbora SLS Aleša Primca, da ne delate v interesu stranke, ampak v interesu svojega brata in da načrtno uničujete SLS?

Te očitke v celoti zavračam. Poudarjam pa, da si v SLS tudi danes aktivno in intenzivno prizadevamo uresničevati programsko usmeritev stranke, da bi bili na slovenskem ozemlju gospodarji Slovenci – da Slovenija ostane gospodar na slovenskem ozemlju in da se v uspešnih slovenskih gospodarskih družbah, ki so za Slovenijo strateškega pomena (infrastruktura, telekomunikacije, bančništvo, zavarovalništvo, itd.), ohrani sedanje državno lastništvo.

V našem skupnem interesu je, da bodo imeli državljanke in državljani solidno življenje in da ne bodo odvisni od blagohotnosti države ali pa takšne oziroma drugačne politike ter upali na različne socialne transferje. Slovenci smo priden, sposoben, delovni narod in si to zaslužimo. To je moj interes in interes stranke, ki jo vodim.

Kakšno je vaše stališče glede koncentracij kapitala? Glede očitkov o domnevni spornosti lastninjenja določenih podjetij? Tukaj se omenjata recimo Pivovarna Laško in Istrabenz.

Tisti, ki danes govori o privatizaciji in lastninjenju, z vsem tem skupaj nima veliko zveze, ker so to procesi, ki so že vsaj osem let končani.

Mislim predvsem na koncentracijo kapitala v roke ozkemu krogu ljudi na vodstvenih položajih v podjetjih oz. na managerske prevzeme.

Kar pa se tiče koncentracij lastništva, je treba najprej vedeti, da mora biti prodajalec, recimo mali delničar, pripravljen prodati svojo delnico. Večina koncentracij se je zgodila ravno tako, da so se številni mali delničarji odločili, da ne bodo delničarji in so prodali delnice. Ravno v pivovarni, o kateri vi govorite, je, kolikor vem, država še vedno lastnik toliko, kolikor je bila na začetku privatizacijskega procesa. Tam država ni prodala svojih deležev. Mogoče Sod je, Kad pa ne. In pivovarna ima še vedno 8000 delničarjev.

To, da se lastništvo koncentrira, je normalno za vse države po svetu, kjer imajo tržno ekonomijo. Sedaj pa dobivam vse bolj občutek, da bo kdo iznašel še kaj vmes med tržno ekonomijo in samoupravnim socializmom, recimo samoupravni kapitalizem. Mislim, da zdaj prihaja na površje ta ideja.

Slovenci smo znani po zavisti, saj nimamo radi, da je sosed uspešen in premožnejši. Vendar to ni temeljno vprašanje, ki je pomembno za boljše in lepše življenje Slovenk in Slovencev. Pomembno vprašanje je, kaj narediti, da bodo dobili boljše plače, da bodo boljše plačani. Kaj narediti za to, da bodo upokojenci prejemali pokojnine, s katerimi bodo lahko preživeli, ne pa do bodo odvisni od dobrohotnosti države, ki jim bo recimo v nekem času dala nek socialni transfer, zato ker je draginja takšna. Draginjski dodatek je v redu stvar, ampak kaj pa mesec po volitvah? Draginja bo še vedno taka, draginjskega dodatka pa ne bo.

Tudi nismo pravični, ker je v tej državi cela vrsta ljudi, ki so zaposleni, pa dobivajo plače, manjše od 500 evrov. Kaj pa tisti? Zakaj pa ti ne dobijo iz državne blagajne draginjskega dodatka? Ob tem, da imajo še majhne otroke, da morajo sedaj kupiti šolske potrebščine in še kaj. Mi smo se vedno zavzemali za pravično, ne samo socialno čutečo državo. Osnovno vprašanje je, kaj narediti, da bodo Slovenke in Slovenci prejeli dostojno plačo, takšno, da bodo dostojno preživeli sebe in svojo družino ter ne bodo odvisni od socialnih transferjev. Imamo že sedaj bruto plačo kot Španija ali Portugalska, neto plačo pa dobivamo manjšo. Vprašajmo se, zakaj? Imamo previsoke davke, predrago državo?

Kako bi se odločili, če bi bila vaša stranka po volitvah jeziček na tehtnici. Bi podprli vlado, ki bi jo vodil Janez Janša, ali pa bi podprli vlado, ki bi jo sestavil mandatar iz vrst levice?

Pri nas odločitve sprejemajo organi stranke, ne predsednik. Smo demokratična stranka in imamo veliko stopnjo notranje demokracije. O tem se bomo odločali po volitvah.

Kdo pa vam je bližji? SD, LDS in Zares denimo že napovedujejo sestavo programsko sorodne vlade po volitvah.

Tudi premier Janša je napovedal veliko koalicijo. Saj ni nič rekel, da nas bo povabil po volitvah v vlado, če bo zmagal. Ampak je napovedal veliko koalicijo s SD, torej da že dela levo-desno koalicijo.

Janša govori predvsem o tem, da vnaprej ne izključuje sodelovanja z nobeno stranko.

Saj tudi mi ne. To smo že dokazali v politični praksi.

Večkrat poudarjate, da je SLS stranka dialoga in da ste v preteklosti že gradili mostove med različnimi strankami, recimo v mandatih 1996–2000 in 2000–2004. Kako komentirate izjavo sedanjega predsednika Zares in nekdanjega dolgoletnega generalnega sekretarja LDS Gregorja Golobiča, ki jo je dal kmalu po državnozborskih volitvah leta 2004, da je bila največja napaka LDS ta, da je povabila v vlado SLS, češ da ste nezanesljiv partner. Prav tako je takrat tudi izjavil, da je LDS povabila SLS v vlado zato, ker je želela razkol na desnici.

Prepričan sem, da smo v vseh vladah, v katerih smo sodelovali, bili korekten koalicijski partner. Da smo podpirali vse dobre rešitve, da smo se uprli rešitvam, za katere smo bili prepričani, da so slabe in se danes po desetih letih lahko resnično vidi, da bi bile slabe rešitve.

Gregorja Golobiča, ki se gre "novo politiko" (smeh) – očitno na starih temeljih – pa bi spomnil na to, da naj razmisli o možnosti, da je LDS izgubila volitve leta 2004 zato, ker so nas izključili iz vlade v mandatu 2000–2004. Premier Anton Rop nas je izključil zaradi naših stališč v zvezi z "izbrisanimi", čeprav so potem nam na nek način krivično in nepravično lepili etiketo, češ da smo zapustili vlado tik pred volitvami.