Slovo Olivie Newton John: 30 let je bila simbol zmag in upanja

Rak ne izbira. Za njim zbolijo tako ženske kot moški, vsakodnevno vsaj tri ženske izvedo za bolezen rak dojk. Včeraj je po 30 letih bitke z rakom dojk umrla ikona filma Briljantina, Olivia Newton John. "Olivia je že več kot 30 let simbol zmag in upanja, ko je delila svojo pot z rakom dojke," je ob njeni smrti povedala njena družina za tuje medije. Olivia je leta 2012 v izjavi za Observer povedala, da je bil za njo rak razsvetljujoč. "Ko si bolan, ni pomembno, ali imaš ves denar tega sveta – ni pomembno. Počutim se zelo blagoslovljeno, da sem dobila priložnost živeti."

Rak dojk je eden najpogostejših rakov pri ženskah in zelo pomemben javnozdravstveni problem. Vsako leto za njim zboli okrog 1,67 milijona žensk, preko 500.000 jih zaradi njega tudi umre. A vse le ni tako črnogledo, kot se morda zdi. Ob diagnozi, ki je najbrž šok za vsako žensko ali moškega se je treba zavedati, da so možnosti za ozdravitev zelo visoke, če je rak dojk odkrit pravočasno, torej v zgodnji fazi razvoja. Pomembna preiskava, ki pomaga odkriti raka, ki je še netipen, je mamografija.  

Ker gre pa najbolj seveda zaupati sam sebi, ima pomembno vlogo pri odkrivanju tudi oseba sama. Ženska lahko s samopregledovanjem odkrije novonastale zatrdline ali spremembe, ki lahko nakazujejo na rakave bolezni. 

Državni program Dora opozarja, da je potrebno že v mladih letih spoznati svoje dojke, da lahko ženske dobijo občutek za "normalne" dojke. Vsak mesec naj bi si jih redno in skrbno pretipale, do menopavze naj bi to bil reden samopregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu. 

Pozornost je potrebno usmeriti na spremembo dojke (večja, vdrta, izbočena, spremenjena bradavica ali trdota), na izcedek ali bolečino. Če karkoli od tega opazimo, je potrebno takoj obvestiti svojega zdravnika. V starosti od 50 do 69 let pa je odgovorno, da se odzovemo vabilu državnega presejalnega programa Dora in opravimo presejalno mamografijo.

Nastanek raka dojk, kot vseh drugih vrst raka je zapleten in dolgotrajen proces, na katerega vpliva več dejavnikov. Na maligno transformacijo celic vplivajo različni dejavniki tveganja: škodljivi dejavniki iz okolja so fizikalni (razna sevanja), kemične snovi (tobačni dim, industrijsko onesnaženje) ter biološki. V današnjem času pa je predvsem veliko dejavnikov iz življenjskega sloga, saj živimo hitro in stresno, nismo toliko telesno aktivni, se neustrezno prehranjujemo ter imamo razvade kot so alkohol, kajenje... 

V 5 do 10 odstotkih so prisotne tudi podedovane mutacije, npr. genov BRCA1 in BRCA2. Za rakom dojke načeloma pogosteje zbolijo ženske kot moški, ni pa pomemben le spol temveč tudi starost. Večina bolnic je po diagnozi starejša od 50 let. Zgodnja prva menstruacija, pozna menopavza, kontracepcijske tabletke (le v času jemanja), nadomestno hormonsko zdravljenje za lajšanje težav v menopavzi so le še eni izmed dejavnikov, ki povišujejo tveganje za obolevnost.

Izpostavljenost dejavnikom tveganja še ne pomeni, da bo človek zagotovo zbolel, ampak le, da je verjetnost bolezni večja kot pri tistem, ki tem dejavniku ni izpostavljen. Primarno preprečevanje zbolevanja za rakom vključuje odkrivanje dejavnikov tveganja raka in zmanjševanje izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero. Sekundarna preventiva pa pomeni zgodnje odkrivanje raka. Na voljo so nekatere presejalne preiskave, s katerimi se da pri ljudeh, ki nimajo nobenih težav, ugotoviti, če imajo raka ali njegove predstopnje.

V Sloveniji imamo organizirano presejanje za tri vrste raka:

državni program ZORA – za ugotavljanje predrakavih sprememb materničnega vratu za ženske med 20 in 64 letom starosti na 3 leta

državni program DORA – mamografski pregled za ženske med 50 in 69 letom starosti na dve leti

državni program SVIT – test blata na prikrito krvavitev za odkrivanje raka širokega črevesa in danke za moške in ženske med 50 in 74 letom, na dve leti

Obstaja nemalo rešitev, ki lahko pomaga pri preprečevanju nastanka raka. Ena od teh je zagotovo uravnotežena prehrana, ki omogoča zdravo življenje. S prehrano je treba vzdrževati normalno prehranjenost in telesno in duševno zmogljivost. Najbolje je, da uživamo čimveč sveže, ekološko pridelane hrane, s čim manj dodanimi konzervansi, aditivi in solmi.