ZZZS nasprotuje sklepanju podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) imajo glede predloga zakona o zdravstveni dejavnosti nekatere pomisleke in predloge za izboljšave.

Glede koncesionarjev menijo, da so koristen element v mreži javne zdravstvene službe. Ob tem pa pričakujejo, da bo zakon koncesionarje obravnaval enakopravno kot druge izvajalce v javni mreži, tako da bodo tudi za koncesionarje predvideni enaki standardi obravnave in nadzora, je poudarila izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm.

Sicer pa v sindikatu poudarjajo, da bi javni zavodi morali igrati vodilno vlogo v mreži javne zdravstvene dejavnosti. Tako predlagajo ministru, da se v zakonu trdno postavi načelo, da se koncesije lahko podeljujejo le, če na določenem območju ni dobra pokritost v okviru javne zdravstvene mreže. Menijo tudi, da bi zakon moral določati, kako velika mora biti lokalna skupnost, da lahko podeljuje koncesije in ustanavlja javne zavode.

Po mnenju Böhmove je neustrezno določeno obdobje, da se koncesija podeljuje za kvečjemu 25 let. Menijo namreč, da bi se morale podeljevati za enako obdobje kot zdravniške licence, torej za sedem let. Böhmova tudi predlaga, da bi morala biti v zakonu zapisana določba, da se koncesija ukine z upokojitvijo nosilca in se ne bi mogla "prenašati naprej kot fevd".

Sicer pa so v zvezi sindikatov tudi opazili, da koncesionarji niso obvezani poročati o tem, kako porabljajo javna sredstva, ki jih prejemajo iz zdravstvene blagajne. Zato predlagajo, da koncesionarji pripravljajo enaka letna poročila kot javnih zavodi.

Koncesionarji naj ne opravljajo dopolnilne dejavnosti

V ZSSS tudi niso navdušeni nad tem, da bi javni zavodi in koncesionarji poleg osnovne dejavnosti lahko opravljali tudi dopolnilno. Po mnenju Böhmove tega ni dobro mešati, saj krajše vedno potegnejo bolniki, ki se zdravijo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Za prepoved sklepanja podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi

Po njihovem mnenju bi morali prepovedati sklepanja podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi. Predlagajo, da bi javni zdravstveni zavod lahko kvečjemu sklepal pogodbe z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi, ne pa z zaposlenimi v drugih zavodih. Predlagajo tudi, da bi se zakonsko zadolžilo delodajalce v zdravstvenih zavodih, naj za vsakega delavca vodijo evidenco opravljenih ur. S tem bi se po njihovem mnenju preprečilo izgorevanje delavcev.

Dejala je tudi, da bi se iz predloga zakona dalo razumeti, da bo v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ukinjen monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Po mnenju Böhmove bi bila to slaba rešitev, saj je že skupnost z dvema milijonoma prebivalcev rizična za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po njenem mnenju bi bilo bolje zagotoviti avtonomnost ZZZS. Sicer pa se tudi zavzemajo, da bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje združili z obveznim.

Po besedah Böhmove je minister za zdravje Tomaž Gantar na skupnem sestanku izrazil pripravljenost, da upošteva predloge ZSSS, kjer se bo dalo.