ZZZS terja milijone

Prejšnji teden je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani potekala obravnava, v kateri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) od Davida Bukovca ter Seada Suljanovića zahteva povrnitev stroškov, ki so nastali v zdravstveni blagajni z zdravljenjem in smrtjo Gorazda Čamernika. Slednjega sta namreč leta 2007 do smrti pretepla pred ljubljansko diskoteko Global, zaradi česar sta zdaj tudi v zaporu.

V tem primeru gre za t. i. regresni zahtevek – zahtevek za povračilo škode, ki je nastala v zdravstveni blagajni s storitvijo kaznivega dejanja.

ZZZS je takšno škodo terjal tudi od Saše Baričeviča, čigar psi so napadli in poškodovali Stanislava Megliča. Poravnali so se za skoraj 21.000 evrov.

Povračilo škode so zahtevali tudi od pristojnih za množični izbruh vnetja prebavil zaradi onesnaženosti rižanskega vodovoda. V tej zadevi se je ZZZS poravnal za 12.030 evrov. Postopek tožbe v zadevi Lipa pa še ni končan, ZZZS zahteva vračilo škode v višini 6931,76 evra.

Seštevek vseh terjatev sega v milijone

Lani je zdravstvena blagajna vložila 461 novih regresnih zahtevkov in jih v istem letu 184 tudi uspešno zaključila. Zaradi nesreč pri delu, poškodb zavarovancev v pretepih, zastrupitvah s hrano in drugih postopkih za povračilo škode so tako lahko izterjali več kot milijon evrov. Kot navajajo, večinski del regresnih zahtevkov (približno 70 odstotkov) terjajo od delodajalcev, ki so odgovorni za nastale poškodbe.

Letos do avgusta pa so vložili 343 regresnih zahtevkov, s katerimi od povzročiteljev škode zahtevajo skupno 2,08 milijona evrov. V tem obdobju so izterjali 888.274 evrov. Poleg tega je ZZZS v omenjenem obdobju zabeležil skupno 566 škod v skupnem znesku 1,92 milijona evrov, za kar bodo pripravili regresne zahtevke in znesek poskušali tudi izterjati.

Od tega znaša škoda zaradi t. i. "poškodb po tretji osebi izven dela" (nesreče na smučiščih, kopališčih, ob zastrupitvi s hrano, pijačo, plini, v pretepu, zaradi živalskega ugriza ipd.) več kot 400.000 evrov.

Uspešno terjanje stroškov odvisno predvsem od pravilnega označevanja razloga zdravniške obravnave

Sicer pa ZZZS po določbah zakona o obveznih zavarovanjih v prometu od zavarovalnic, ki opravljajo posle obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, prejema 8,5 odstotka kot pavšalno kritje škod, ki ZZZS nastanejo zaradi poškodb zavarovancev v prometnih nesrečah. Lani se je na ta račun v zdravstveno blagajno steklo več kot 18 milijonov evrov.

Uspešnost uveljavljanja regresnih zahtevkov je odvisna od celovitega pridobivanja informacij. Pravilno označevanje razloga obravnave namreč olajša poznejše iskanje (in posredovanje) podatkov ter omogoča sledljivost poti zdravljenja, s tem pa tudi sledljivost stroškom zdravljenja, do povrnitve katerih je upravičen ZZZS. Še posebej je pravilno označevanje razloga obravnave pomembno v primerih, ko zavarovana oseba zaradi bolezni ali poškodbe, ki jo je utrpela v škodnem dogodku, zdravljenje nadaljuje po krajši ali daljši prekinitvi, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ali zaradi narave bolezni oziroma poškodbe, ki terja kontinuirano obravnavo v daljšem časovnem obdobju pri različnih izvajalcih zdravstvenih storitev.

Za vsak primer, ko izvajalec zdravstvene storitve ne označi pravilno razloga obravnave, obstaja verjetnost, da ZZZS nikoli ne izve za škodni dogodek in tako nima možnosti za uveljavljanje regresnega zahtevka.

Tako ZZZS izgubi finančna sredstva, ki se uporabljajo neposredno za izvajanje programov zdravstvenih storitev, so navedli in dodali, da so zaradi zahtevnega finančnega stanja ZZZS ta sredstva pomembni dodatni vir prihodkov obveznega zdravstvenega zavarovanja.