ZZZS proti predlaganim spremembam pri izplačevanja bolniških nadomestil

S predlogom novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga vložili v SAB, bi obdobje, v katerem se nadomestilo za bolezen oz. poškodbo izplačuje v breme delodajalca, s sedanjih 30 skrajšali na 20 delovnih dni. Poleg tega bi se skrajšalo tudi skupno obdobje v posameznem koledarskem letu, ko se nadomestilo izplačuje v breme delodajalca, in sicer s 120 na največ 80 delovnih dni v letu.

Za uveljavitev predloga bi bilo treba spremeniti tudi zakon o delovnih razmerjih, zato so poslanci SAB vložili tudi ta zakonski predlog. Oba sta dobila zeleno luč matičnih delovnih teles, poleg poslancev SAB pa so ju podprli tudi poslanci koalicije.

Predlogoma novel pa nasprotuje upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je državnemu zboru (DZ) predlagal, da oba predloga zavrne. Meni, da je nujno, da DZ preneha s prakso nalaganja novih finančnih obveznosti zavodu brez zagotovitve novih dolgoročnih finančnih virov in brez dviga najvišjega dovoljenega obsega izdatkov. Upravni odbor ZZZS je spodbudil DZ, da ustrezno zakonsko posodobi pravico do nadomestila plače in zakonsko podpre celovite ukrepe za hitrejše okrevanje in vračanje delavcev na delo, kar z namenom učinkovitejšega obvladovanja zdravstvenega absentizma kot pomembnega širšega družbenega problema.

ZZZS navaja več konkretnih razlogov za nasprotovanje predlaganima novelama zakonov. Med drugim so finančne posledice sprememb po oceni ZZZS nerealno ocenjene. "Predvidevamo, da bodo te bistveno višje od predvidenih 35 milijonov evrov, kot je to navedeno v predlaganih zakonih," so opozorili.

ZZZS: Spremembe prinašajo dodatno finančno obremenitev od 80 do 94 milijonov evrov letno

V ZZZS ocenjujejo, da predlagane spremembe prinašajo dodatno finančno obremenitev v višini od 80 do 94 milijonov evrov letno, pri čemer dodatni dolgoročni finančni viri niso predvideni oziroma zagotovljeni. To bi lahko po njihovem mnenju predstavljalo krčenje obsega finančnih sredstev za zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bodisi tako, da se bo zmanjšal njihov obseg in se bodo s tem še dodatno podaljšale čakalne dobe, bodisi tako, da v pravice ne bo mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij, so opozorili v ZZZS. Posegom v zmanjšanje obsega pravic zavarovanih oseb pa ZZZS, ki zastopa zavarovane osebe, ni naklonjen.

V ZZZS pričakujejo tudi, da se bodo zavarovanci zaradi skrajšanja obdobja izplačila nadomestila v breme delodajalca oziroma samostojnega zavezanca samega lažje odločali za bolniški stalež, izdatki za bolniška nadomestila pa se že tako iz leta v leto povečujejo.

Z naraščanjem deleža absentizma v breme ZZZS, zlasti od druge polovice leta 2015, izjemno naraščajo tudi izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 znašali že 314,7 milijona, v letu 2020 so znašali 444,2 milijona in lani 497,7 milijona evrov, obetajo pa se nadaljnja višanja izdatkov za nadomestila, so opozorili pri ZZZS.

V ZZZS menijo, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila v breme delodajalcev zmanjšuje odgovornost delodajalca za skrb in zdravje svojega delavca. Ocenjujejo, da se v odsotnostih od dela zaradi bolezni nahaja tudi večina odsotnosti zaradi poklicnih bolezni, saj področje priznavanja poklicnih bolezni po navedbah ZZZS ni ustrezno urejeno.

'Predloga ne izenačujeta položaja samozaposlenih in položaja delavcev'

Prepričani so, da se s predlagano ureditvijo ne uresničuje ciljev, ki so navedeni v predlogu dveh zakonov. Predloga namreč po navedbah ZZZS ne izenačujeta položaja samozaposlenih in položaja delavcev, saj je njihov položaj že po trenutni ureditvi izenačen. Po njihovih besedah predlagana ureditev tudi ne bi pomenila zmanjšanja prekarnega dela, saj so vzroki za uporabo te oblike dela kompleksnejši.

Po mnenju ZZZS je trenutna ureditev glede obdobja, za katero delodajalec zagotavlja nadomestilo, primerljiva z ureditvijo v številnih drugih evropskih državah. Sicer pa bi uveljavitev predlaganih sprememb po pričakovanjih prinesla tudi za najmanj devet odstotkov več zahtevkov, kar pomeni, da bi ZZZS moral dodatno zaposliti šest delavcev.