Spomnimo – pisali smo že o podatkih, ki jih je objavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za lansko leto, in sicer o tem, koliko dela opravijo v ambulantah družinski zdravniki.
V sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum so opozorili, da so podatki povsem v neskladju z realnostjo in se pri tem oprli na podatke NIJZ za leto 2017, pri čemer izpostavljajo, da NIJZ podatke zbira z namenom, da ugotovi, koliko pregledov se opravi v družinski medicini, ZZZS pa z namenom financiranja, pri čemer ZZZS financira "le omejeno število pregledov, saj je na število pregledov postavil kapico".
Po ugotovitvah NIJZ je zdravnik za fizično obravnavo bolnika imel v povprečju le pet do sedem minut, medtem ko je po podatkih ZZZS obisk pacienta pri družinskem zdravniku trajal v povprečju 9,3 minute. Igor Muževič, predsednik sindikata Praktik.um, je dejal: "Vabimo ZZZS, da javno povabi neodvisne raziskovalce, da pogledajo, kako je ZZZS prišel do svojih številk. Zanima nas predvsem, ali je prišlo do človeške napake, ali pa je šlo za kaznivo dejanje ponarejanja podatkov."
Kontaktirali smo ZZZS z vprašanjem, kako komentirajo drugačne podatke NIJZ in dejstvo, da ima zdravnik družinske medicine v povprečju od pet do sedem minut za obravnavo pacienta, kar poudarjajo tudi v sindikatu Praktikum.
Odzvali so se s pojasnilom, da so podatki Muževiča metodološko napačni, saj njegova predpostavka, da 1 ambulanta družinske medicine opravi 187 delovnih dni, ne upošteva vseh odsotnosti. Prav tako po podatkih ZZZS ne drži podatek, da je v Sloveniji samo 860 splošnih ambulant, saj jih je v resnici 911. Pojasnjujejo, da v izračunu upoštevajo pogodbeno dogovorjenih 1430 ur efektivnega dela na leto, kar pomeni 220 delovnih dni, če upoštevamo 6,5 ure efektivnega dela na dan.
"Da bi šteli samo dneve, ko je zdravnik prisoten (torej izvzeli bolniške, izobraževanja ...), kot je to storil g. Muževič, ni metodološko pravilno. Prvič zato, ker ZZZS plačuje ure ordinacijskega časa, ne zdravnika, drugič pa zato, ker si mora izvajalec (zdravnik) zagotoviti nadomeščanje za primere odsotnosti. V izračunu je ZZZS upošteval vse storitve, ki so jih sporočile ambulante družinske medicine ZZZS-ju za obračun opravljenih storitev," dodaja Damjan Kos z ZZZS.
Skoraj polovico (45 %) vseh obiskov predstavljajo t. i. kratki obiski, pri katerih pacient ni vedno prisoten v ambulanti (npr. telefonski ali elektronski posvet), zato so ti obiski krajši. Če bi upoštevali, da kratek obisk traja 5 minut, bi povprečni obisk v ambulanti v letu 2018 trajal 13,2 minute. "Gre za statistične in povprečne podatke, ki jih zdravniki z največ opredeljenimi osebami (med te sodi večina zdravnikov koncesionarjev) presegajo, mnogi zdravniki pa jih ne dosegajo," razlagajo svoja izhodišča na ZZZS. Poudarjajo, da obstajajo tudi sezonska nihanja, saj je v času prehladnih obolenj obiskov bistveno več, v času poletnih počitnic na primer bistveno manj.
Izpostavljajo, da so v Evropi številne države, kjer je obisk zdravnika še krajši kot v Sloveniji – v Avstriji traja na primer pet minut, v Estoniji devet minut, na Madžarskem šest minut, na Slovaškem pa med štiri in pet minutami.
'Na ZZZS manipulirajo s podatki, saj se zavedajo, da nimajo prav'
Igor Muževič iz sindikata Praktikum je dejal, da je ZZZS s svojim odzivom pravzaprav potrdil, da so njihovi podatki namenjeni manipuliranju. V svojem odzivu so namreč pojasnjevali, da je financiranih 911 timov družinske medicine, in ne 860, kot trdi Muževič, čeprav so bili upoštevani edino podatki za leto 2017, ko je bilo financiranih timov res le 860.
"Izjava, da je metodološko nepravilno upoštevati vse odsotnosti zdravnikov, je seveda iz trte izvita, saj manjkajoče zdravnike ne nadomeščajo imaginarni zdravniki, ampak isti zdravniki, ki so že v sistemu in so takrat toliko bolj obremenjeni," dodaja Muževič. "Le upamo lahko, da ZZZS tudi tu zavestno manipulira, saj se sicer pod vprašaj postavlja njihova opravilna sposobnost glede interpretacije enostavnih podatkov," je še oster Muževič.
Poziv, da skupaj pregledajo podatke
Iz sindikata Praktikum so sporočili, da so pozvali ZZZS k določitvi terminov, ko bi se v prostorih zavoda lahko oglasili predstavniki družinske medicine, da bi skupaj pogledali surove podatke, ki jih obdelujejo in interpretirajo.
Predlagajo jim tudi, da sami določijo neodvisne raziskovalce, da bi skupaj ugotovili, kako so prišli do trditev o obremenjenosti zdravnikov v Sloveniji, na podlagi katerih stanje primerjajo z drugimi državami.
V sindikatu poudarjajo, da "gre za izredno pomembne podatke, saj ZZZS na podlagi teh podatkov predlaga prenovo obračunskega modela v zdravstvu". Ko gre za tako pomembne stvari, ki imajo lahko usodne posledice za zdravje prebivalcev, ne sme biti prisotnega dvoma o kakovosti podatkov, pa še poudari Muževič.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.