ZZZS objavil število obravnav po zdravnikih. 'Podatki so brez konteksta'

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je objavljene tabele delila na družbenih omrežjih, ob tem pa pripisala: "Končno dostopna storilnost v zdravstvu." A ravno storilnost je tista, kjer sindikati vidijo največjo težavo – številke namreč ne pričajo o učinkovitosti dela. 

"Predstavljanje surovih in nepopolnih podatkov brez poznavanja delovanja zdravstva in njihove ustrezne umestitve in interpretacije bo le okrepilo nezadovoljstvo tako med izvajalci zdravstvene dejavnosti kot med uporabniki zdravstvenih storitev," so ob objavi poimenskih seznamov zdravstvenih obravnav po zdravnikih dejali v sindikatu Fides.

"Strateški svet je podprl, da se začnemo pogovarjat o teh podatkih, ocenili pa smo, da javno objavljanje teh podatkov ne bo imelo nobene koristi razen nekega naslajanja," je do objav kritičen vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj.

Težava predstavljenih podatkov je, da obračunane storitve ne zajemajo vsega dela, ki ga zdravniki opravijo, in povsem spregledajo dejstvo, ali so bili zagotovljeni osnovni predpogoji za učinkovito delo nosilcev zdravstvene dejavnosti. Zato lahko že vnaprej napovemo, da bodo na ta način prikladno orodje za medijske diskreditacije zdravništva in lov na čarovnice, kot smo ga vajeni, so prepričani pri sindikatu.

Prav takšni parcialni podatki ZZZS so bili po navedbah Fidesa namreč že zlorabljeni v javnosti in povzročili škodo tako izpostavljenim zdravnikom kot celotnemu zdravništvu. Podatki na primer ne pojasnjujejo, kdo od zdravnikov je bil odsoten zaradi zdravstvenih razlogov, dela na drugem delovišču ali drugih razlogov ter obsega zaposlitve določenega zdravnika pri delodajalcu, ali je bilo za izvedbo zdravstvene storitve na razpolago dovolj podpornega kadra, opreme in namestitvenih kapacitet zaradi zapiranja oddelkov, so zapisali pri sindikatu.

Prav tako podatki po njihovih navedbah ne pojasnjujejo težavnosti posameznih obravnav ali obravnav, ki so bile odpovedane zaradi neprihoda bolnikov, ki jih je po javno predstavljenih podatkih ministrstva za zdravje 20 odstotkov, oz. drugih zadržkov.

"Zase lahko povem, jaz sem včeraj delal operacijo devet ur, danes sem delal eno tri četrt ure. Ali je to enako? V ambulanti sem v ponedeljek pogledal 60 ljudi, to je kirurška ambulanta, ki je hitra. Internist tega ne more, lahko dela osem ur, trdo dela in jih pogleda 15," je do številk kritičen Brecelj. 

"Ironija je, da bolj kot je zdravnik obremenjen, sploh v zdravstvenem domu, manj bo imel teh storitev, ker bo moral izbrat najbolj zahtevne storitve in to so tiste, ki ogrožajo življenje, te pa so zelo zamudne," na pomen razumevanja širšega konteksta opozarja tudi predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič.

Fides sicer pozdravlja korake k transparentnosti

"Fides je verjetno edini sindikat, ki že leta zagovarja načelo, da nismo vsi enaki in da je treba nagraditi najboljše. Pozdravljamo vsak korak k transparentnosti in preglednosti dela zdravnikov, saj lahko samo pregledne in uravnotežene informacije prikažejo, kako lahko izpeljemo zdravstveno varstvo prebivalstva v državi, kjer po ocenah Evropske komisije manjka 1400 zdravnikov, da bi dosegli evropsko povprečje," so poudarili.

Zato so, kot pravijo, vztrajali, da stroka opredeli standarde in normative zdravniškega dela in s tem visokega nivoja strokovne obravnave, ki je lahko edini merodajni kriterij spremljanja kakovosti. "Prav ZZZS temu najbolj goreče nasprotuje in vztraja na preživetem modelu zelene knjige. Zato nam je sistem družinske medicine praktično razpadel," so opozorili.

ZZZS začel z javnim objavljanjem podatkov

Iz ZZZS so v torek sporočili, da so iz različnih razlogov, med drugim z namenom večje preglednosti, pa tudi na podlagi mnenja Informacijskega pooblaščenca, začeli javno objavljati podatke o opravljenih zdravstvenih obravnavah poimensko po zdravstvenih delavcih. Podatke lahko celovito interpretirajo le izvajalci zdravstvenih storitev, ki kot delodajalci razpolagajo s podatki o lastni organizaciji dela in o kadrih, so ob tem poudarili.

Javna objava podatkov sicer ni samovoljna ideja ZZZS, pojasnjuje generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Pobudo je dalo že ministrstvo z aneksom k splošnemu dogovoru za leto 2022. In podatki, ki jih dobijo prek obračunskih dokumentov, so podatki izvajalcev in niso namenjeni laični javnosti, pravi Mlakarjeva, pač pa prav vodstvom zdravstvenih zavodov. 

"Zavodi bodo te podatke opremili še z dodatnimi informacijami o deležu zaposlenosti, o dopustih, bolniških, delu na različnih deloviščih, jih popravili in potem uporabili za nagrajevanje učinkovitosti, kakovosti, storilnosti," še pojasnjuje Mlakarjeva. 

Na Ministrstvo za zdravje smo že naslovili vprašanja, kaj šteje za obravnavo in na kakšen način zbirajo informacije o zdravniških, zobozdravstvenih, ginekoloških in drugih specialističnih obravnavah. Na njihove odgovore še čakamo.

Zdravniška zbornica: Podatki ne vključujejo vsega opravljenega dela zdravnikov in so brez konteksta

Podatke lahko celovito interpretirajo le izvajalci zdravstvenih storitev, ki kot delodajalci razpolagajo s podatki o lastni organizaciji dela in kadrih, so ob tem poudarili v Zdravniški zbornici Slovenije

Objavljeni podatki so brez konteksta, zato podajajo nepopolno in izkrivljeno sliko, saj ne vključujejo obsega zaposlitve (skrajšanih delovnikov), vrsto odsotnosti z dela, posebnosti v organizaciji dela, na kar v pojasnilih na spletni strani opozarja tudi sam ZZZS, so sporočili z zbornice.

Tako objavljeni podatki po njihovem prepričanju kažejo predvsem na nujnost potrebe po izboljšanju zbiranja podatkov in poenotenju informacijskih sistemov, na kar vseskozi opozarjajo tako v zbornici kot tudi v zdravniških organizacijah. Slike o dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe pa podatki še vedno ne dajejo, je opozorila zbornica.

Izkušnje ob v preteklosti objavljenih delnih podatkih ZZZS po njihovih navedbah kažejo, da takšen tip zbiranja in objave podatkov predvsem ne vključuje vsega opravljenega dela zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, denimo dela na bolniškem oddelku, sodelovanje pri zahtevnejših posegih, konzultacijah, dela v dežurstvu, pedagoškega in razvojno-raziskovalnega dela, vodenja kakovosti ter izobraževanja, ki je potrebno da zdravniki lahko varno in kakovostno opravljajo svoje delo.

Iz tako objavljenih podatkov ni mogoče neposredno sklepati o obsegu opravljenega dela tudi zato, ker se različne storitve namreč evidentirajo in obračunavajo po zelo različnih obračunskih pravilih. "Poleg tega poudarjamo, da ZZZS na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izvajalcem zdravstvenih storitev neposredno ne refundira plač zaposlenih, temveč plačuje za storitve, pri čemer je plača le del cene storitve," so izpostavili.

Zato so v zbornici presenečeni, da se je ZZZS ob vsem tem in vseh opozorilih, ki jih je sam navedel ob objavi podatkov, odločil za javno objavo delnih podatkov še pred njihovim preverjanjem pri izvajalcih, s katerimi bi lahko skupaj odpravil vse naštete pomanjkljivosti.

Na podlagi vsega navedenega vse opozarjajo na izredno previdnost pri interpretaciji objavljenih podatkov.