Prihodki javne zdravstvene blagajne bodo v prihodnjem letu glede na finančni načrt, ki ga je v torek potrdila skupščina ZZZS, znašali 3,57 milijarde evrov, kar je za 39 milijonov evrov manj, kolikor bodo predvidoma znašali prihodki ZZZS v letošnjem letu. Po drugi strani pa bodo odhodki ZZZS v prihodnjem letu višji za 216 milijonov evrov v primerjavi z letos.
To pomeni, da bodo v tekočem poslovanju ZZZS v prihodnjem letu zmanjkalo za 148,9 milijona evrov. To nameravajo kriti s sredstvi, ki so se doslej nabrali na računu ZZZS iz presežkov v preteklih letih. Tega denarja je za okoli 175 milijonov evrov. Poleg tega namerava ZZZS iz leta 2022 v letu 2023 prenesti del plačil izvajalcem v višini 44,3 milijona evrov , saj so odhodki ZZZS omejeni z odlokom, sprejetem v DZ. A tudi če bi poslanci dvignili možno višino odhodkov javne zdravstvene blagajne v prihodnjem letu, na koncu ZZZS ne bi imel več zadosti lastnih sredstev, da bi pokril vse obveznosti. Zmanjkalo bi jim dobrih 18 milijonov evrov.
Skoraj polovica višjih odhodkov na račun izpogajanih plač v v zdravstveni negi in socialnem varstvu
Levji delež višjih odhodkov bo šel na račun izpogajanih višjih plač v zdravstveni negi in socialnem varstvu, za to bo v prihodnjem letu šlo 90,7 milijona evrov več. V finančni načrt pa še niso vključene posledice verjetnega zvišanja plač z zdravnikov kot posledice zvišanja najvišjega plačnega razreda na 63. plačni razred. Kot je pojasnila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar, iz same določbe v desetem protikoronskem zakonskem paketu ni razvidno, kakšen finančni učinek bo to imelo, medtem ko ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da je ta določba le osnova za pogajanja s sindikati.
Mlakarjeva: Zdravstvo je prioriteta vseh vlad, zato smo optimistični, da bodo zagotovljena sredstva za delovanja sistema
Vlada je sicer protikoronski zakonodajni paket, ki je bil v DZ potrjen v ponedeljek, vnesla tudi določilo, da bo proračun kril morebiten primanjkljaj v prihodnjem letu, če bo ta posledica dviga plač posameznim poklicnim skupinam v zdravstvu. A Mlakarjeva opozarja, da bo to veljalo le v prihodnjem letu, ne pa tudi v letu 2023 ali letih za tem. "Kritje tega bomo morali dolgoročno dogovoriti s financiranjem iz državnega proračuna. Dogovoriti se je treba, da bodo ta sredstva z zakonom zagotovljena iz proračuna," je prepričana Mlakarjeva.
Javna zdravstvena blagajna bo konec prihodnjega leta izčrpala vse lastne vire financiranja in bi se lahko v letu 2023 – v primeru nepravočasnega ukrepanja – soočil z velikim primanjkljajem in likvidnostnimi težavami. Kot je namreč opozorila Mlakarjeva, so pogoji, pod katerimi se lahko ZZZS zadolžuje, zelo omejeni. "Glede na to, da je zdravstvo prioriteta vseh vlad, si optimistično predstavljamo, da bodo zagotovljena sredstva za delovanja sistema. Moramo biti optimistični," je še dejala.
ZZZS bo med drugim v prihodnjem letu namenil:
- 19,3 milijona več sredstev za draga zdravila
- 4,4 milijona evrov več za plačevanje nekaterih zdravstvenih storitev po realizaciji
- 11,8 odstotka več sredstev za medicinska pripomočke.
ZZZS bo sicer v letošnjem letu predvidoma beležil 120 milijona evrov več prihodkov kot odhodkov, večinoma na račun višjih prihodkov od načrtovanih. Je pa letos javna zdravstvena blagajna prejela 180 milijonov evrov iz državnega proračuna za povečane stroške na račun epidemije, medtem ko v prihodnjem letu ti prihodki iz državnega proračuna niso predvideni.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.