ZSSS gre na vseevropske demonstracije

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so napovedali udeležbo na sredinih vseevropskih demonstracijah v Bruslju, ki bodo usmerjene proti ostrim varčevalnim ukrepom vlad ter spodbujanju rasti in zaposlovanja. Slednjih naj bi se sicer udeležilo skupaj več kot 100.000 ljudi iz 50 evropskih sindikalnih organizacij iz 30 držav.

Z demonstracijami želijo sindikati sporočiti, da delavci niso povzročili krize, je povedal izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Pavle Vrhovec in dodal, da bi morale račun plačati banke in ne delavci.

Demonstracije bodo usmerjene proti ostrim varčevalnim ukrepom, zniževanju plač in pokojnin, nezaposlenosti mladih, zniževanju delovno pravnih standardov, revščini, socialni izključenosti ter naraščajoči družbeni neenakosti. Sindikati zahtevajo, da vlade sprejmejo programe in ukrepe, ki bodo zagotovili kakovostna delovna mesta, dostojne plače, močno socialno zaščito ter zaščito kupne moči, je povedal Vrhovec.

Dodal je, da so sindikati v okviru Evropske konfederacije sindikatov skupaj predlagali tri ukrepe, in sicer sprejem evropske obveznice, davek na transakcije ter takojšnje zaprtje davčnih oaz.

Hkrati z bruseljskimi številne druge stavke

Hkrati z demonstracijami v Bruslju bodo stavke in protesti potekali tudi v večini držav članic EU, in sicer v Španiji, Italiji, Latviji, Litvi, Romuniji, Srbiji, na Portugalskem, Poljskem, Cipru, Češkem, Irskem ter v Franciji. Poleg tega Vrhovec izpostavlja tudi, da bo demonstracijam 30. septembra in 1. oktobra sledilo zasedanja finančnih ministrov EU, ki jih želijo sindikati opozoriti na pereče težave.

Ostri varčevalni ukrepi, ki jih sprejemajo vlade po vsej Evropi in posegajo predvsem v zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, so po mnenju sindikalistov iz Evropske konfederacije sindikatov napačni, je še povedal Vrhovec.

Po njegovih besedah je problem nastal, ko so države začele reševati številne banke. "Socialno blaginjo za ljudi je zamenjala blaginja za banke," je še dodal.

Države EU so se zaradi pomoči bankam zadolžile za več kot 3000 milijard evrov, kar pa je vodilo v proračunske primanjkljaje, ki so višji, kot jih dovoljujejo maastrichtski kriteriji. Posledično so se vlade odločile za sprejem izhodnih strategij. Navkljub opozarjanju sindikatov, da je primeren čas za sprejem varčevalnih ukrepov šele takrat, ko obstaja jasen trend zaposlovanja, so vlade začele sprejemati varčevalne ukrepe veliko prej, kot je bilo potrebno, je še povedal Vrhovec.

Zaradi predčasnega sprejema ostrih varčevalnih ukrepov bo po mnenju ekonomistov trenutni gospodarski rasti sledil nov padec, opozarja Vrhovec. Dodaja še, da je današnja situacija podobna krizi iz 30. let preteklega stoletja.

'Prednost kapitalu in ne ljudem'

Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa je še izpostavil, da so do sedaj vlade EU dajale prednost kapitalu in ne ljudem. Vzroki za proračunski primanjkljaj v Sloveniji so tako kot drugod po Evropi v reševanju finančnih institucij.

Semolič je še dodal, da želijo z vseevropskimi demonstracijami EU sporočiti, kakšna mora biti EU jutri ter da današnja gospodarska kriza ni bila povzročena s strani socialnih in delavskih pravic, temveč zaradi pohlepa po dobičkih.