Na seji odbora DZ za gospodarstvo, delo in šport so člani sicer opravljali drugo obravnavo predloga novele zakona o praznikih, s katero bi 7. avgust razglasili za dan Triglava. Seja pa je minila predvsem v znamenju ostrih tonov zaradi vloženega dopolnila koalicije, ki spreminja poimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev.
Koalicija je predlagala, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše "priključitve Prekmurja", v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi "priključitev" nadomestila z "vrnitev". V okviru novih poimenovanj bi torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
S tem bi se poimenovanje obeh praznikov vrnilo v obliko, s katero je DZ praznika leta 2005 v času prve vlade Janeza Janše ustanovil, je na seji poudarila poslanka NSi Iva Dimic.
V skupni izjavi so podpisniki izpostavili, da se je preimenovanje zgodilo "mimo opozoril zakonodajno-pravne službe državnega zbora, mimo poslovnika in mimo vsakršne javne razprave". Po tem, ko je poslanec Svobode Lenart Žavbi namreč na seji opozoril, da je vložitev tega dopolnila nedopustna in v nasprotju s poslovnikom, je to potrdila tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe. Kot je navedla, predlog zakona namreč ne vsebuje dodatnih elementov, ki se nanašajo na Prekmurje in na Primorsko, zato dopolnilo presega vsebino in je s tega vidika nedopustno.
"Tako občutljivo, identitetno vsebino so pretihotapili skozi amandmaje k povsem drugemu zakonu," so ob tem poudarili v izjavi.
Izpostavili so, da ne oporekajo pravici večine, da odloča, temveč strahopetnosti. "Načinu, kako je bil zakon vložen in kako je bil peljan celoten postopek. Tam, kjer bi morali biti javna obravnava, soočenje argumentov in pošten odgovor na vprašanje, zakaj sploh spreminjamo nekaj, kar smo pravkar uzakonili, sta bili tišina in bližnjica," so utemeljili.
Kritično gledajo tudi na to, da so bili prekmurski in primorski poslanci, ki so bili na seji prisotni, kljub opozorilom preslišani. "O našem spominu, ljubezni do regije odločajo iz Ljubljane. Ne vprašajo nas kaj in kako, čeprav to poudarjajo v vsakem stavku," so zapisali.
"Spoštovanje do ljudi, do njihove pokrajine in do njihove zgodovine se ne dokazuje z lepimi besedami ob praznikih, temveč s poštenim postopkom in s prisotnostjo takrat, ko to šteje. Zato ne bomo molčali."
Napovedali so, da bodo sklicali tudi sestanek poslank ter poslancev s Primorske in iz Prekmurja, da oblikujejo "jasno in skupno stališče še preden bo točka na seji Državnega zbora".
Pod izjavo so se podpisali predsednik ZZB Marijan Križman in šest poslancev. Iz Gibanja Svoboda so izjavo podprli Matej Grah, Dejan Süč in Martin Premk ter Meira Hot, Damijan Bezjak Zrim in Matjaž Han iz SD.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.