Zveza potrošnikov pod drobnogled vzela rženi kruh

Za potrebe raziskave so v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) v 13 različnih prodajalnah kupili 19 vzorcev kruha – 10 vzorcev so jim prodali kot rženi kruh, 9 vzorcev pa kot mešani rženi kruh. Pri vzorcih so preverili sestavine, njihove senzorične lastnosti in ceno, pri predpakiranih vzorcih kruha pa tudi označbe (npr. rok uporabnosti).

Razlika med rženim in rženim mešanim kruhom

Razlika med rženim in rženim mešanim kruhom je predvsem v količini ržene moke, kar seveda vpliva tudi na senzorične lastnosti kruha. "Rženi kruh je lahko izdelan iz ržene moke različnih tipov, njen delež pa mora biti vsaj 80-odstotni, do 20 odstotkov pa je lahko pšenične moke. Zaradi velikega deleža ržene moke je običajno tak kruh temnejši in bolj zbit," je povedala Tanja Pajk Žontar iz ZPS in dodala: "Rženi mešani kruh pa mora vsebovati najmanj 51 odstotkov ržene moke in je v primerjavi z rženim kruhom svetlejši, po teksturi pa mehkejši."

Je pa dandanes marsikateri kruh poimenovan z domišljijskim imenom, npr. Korošec, Podeželski hleb ipd., vendar pa mora biti na vidnem mestu označen tudi s prodajnim imenom (npr. rženi kruh ali rženi mešani kruh), ki potrošniku pove, iz katere moke je narejen.

Veste, katere sestavine so v vašem najljubšem kruhu?

Vse več je potrošnikov, ki jih zanimajo sestavine kruha, zato so na ZPS preverili tudi, ali jim bodo v trgovini znali povedati, kaj vse je zamešano v kruhu. Navajanje sestavin je sicer obvezno na predpakiranem kruhu. "V večini prodajaln so nam brez večjih težav takoj postregli s seznamom sestavin, res pa je, da je bil ta ponekod pomanjkljiv. Ni bil na primer naveden tip moke, ali pa nismo izvedeli, kateri aditiv je v kruhu, v enem primeru tudi niso imeli seznama sestavin, vendar so nam ga poslali še isti dan po elektronski pošti," je ugotovitve povzela Pajk Žontarjeva in dodala: "Nekoliko smo bili razočarani tudi v trgovini Hipermarket Mercator Šiška, saj nam je prodajalka, da ne bi ustvarili dolge vrste čakajočih na kruh, svetovala, naj si ogledamo spletno mesto ponudnika izbranega kruha, kjer pa nismo našli vseh potrebnih podatkov."

Pet vzorcev padlo na testu

Senzorični ocenjevalci so ocenjevali obliko in videz kruha, nato pa videz in lastnosti skorje. Potem so odrezali kos kruha in ocenjevali sredico (videz, struktura in prožnost), na koncu pa so strokovnjaki ocenili še vonj in okus kruha, ki sta imela v končni senzorični oceni največjo težo, je potek ocenjevanja razložila Pajk Žontarjeva. Na splošno so bile senzorične lastnosti ocenjenih vzorcev dobre, saj je osem vzorcev dobilo oceno zelo dobro, trije vzorci pa oceno dobro. Slabše ocene so prejeli trije vzorci, in sicer en vzorec oceno zadovoljivo, dva vzorca pa oceno pomanjkljivo.

Velike razlike v cenah

Pri raziskavi so bili pozorni tudi na cene kruha. Ugotovili so, da je rženi kruh v povprečju nekoliko dražji od rženega mešanega kruha. Cena za kilogram rženega kruha je dokaj neenotna, saj so zanj odšteli od 1,49 do 4,88 evra, za rženi mešani kruha pa od 1,59 do 2,88 evra. Cena ekološkega rženega kruha je bila okoli 4,5 evra na kilogram. "Težko bi rekli, da cena odraža senzorično kakovost. Za najboljše senzorično ocenjeni rženi kruh smo odšteli 2,92 evra na kilogram, kar je občutno manj od najdražjega, ki je prejel le oceno zadovoljivo," je še povedala Pajk Žontarjeva.