Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) je zapisala, da je bil boljševiški totalitarizem med drugo svetovno vojno v protinacističnem zavezništvu z zahodnimi demokracijami. Zato enačenje vseh totalitarizmov pomeni "revizijo zgodovine z namenom skrivanja kolaboracije z naci-fašističnim totalitarizmom", je zapisano v izjavi, pod katero je podpisan predsednik zveze Janez Stanovnik.
Krvavi okupatorski fašizem in nacizem sta med drugo svetovno vojno namenila slovenskemu narodu uničenje, potujčenje ali razselitev, poudarja Stanovnik in dodaja, da o komunističnem totalitarizmu lahko govorimo le v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, pozneje pa ne več. Bili smo namreč v svet odprta družba, z množičnim samoupravljanjem in visoko stopnjo socialne varnosti, pravi Stanovnik, zato za ZZB "enačenje totalitarizmov ne pride v poštev, ker so neprimerljivi v času in prostoru".
Za Stanovnika je ob tem "neprijetna" tudi informacija, da bo prireditev ob spominskem dnevu pripravil Študijski center za narodno spravo, saj da je ta izrazito ideološko pristranski na liniji antikomunizma in narodne delitve. Kolegij ZZB za vrednote NOB je sicer proslavljanje omenjenega spominskega dneva zavrnil na današnji seji.
"Sklep o razglasitvi spominskega dne in najava organizatorja prireditve nedvomno spadata v cvetober sedanje desničarske ideološke ofenzive, s pridihom sprevračanja zgodovine, zmagoslavja premagancev, rehabilitacije kolaboracije ter diskvalifikacije ali celo kriminalizacije NOB in socialistične ureditve," je zapisal Stanovnik.
Center za narodno spravo odločitev vlade podpira
Študijski center za narodno spravo pa je že v petek v sporočilu za javnost poudaril, da je Slovenija edina evropska država, ki je v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme – fašizem, nacizem in komunizem. Zato je po njihovem prepričanju prav, da se z obeležitvijo tega dneva spominjamo naše preteklosti.
V centru menijo, da je obeleževanje spomina na žrtve totalitarnih režimov še posebej pomembno v času krize, ko upada zaupanje v institucije pravne države in demokracije. Kot so zapisali, si moramo vsi prizadevati, da se časi, ki so povzročili toliko gorja slovenskemu narodu, ne bi nikoli več ponovili.
Letošnja prireditev ob omenjenem dnevu spomina bo sicer potekala 27. avgusta v Mekinjah pri Kamniku, kjer se bodo spomnili 70. obletnice začetka prisilne mobilizacije slovenskih fantov v nemško vojsko. Prireditev bo pripravil Študijski center za narodno spravo.
Vlada je 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov razglasila na dopisni seji 8. avgusta, s čimer je sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009.
KOMENTARJI (1098)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.