Na eni od lanskih proslav ob obletnici operacije Nevihta je hrvaški poveljnik paravojaških enot HOS (Hrvatske obrambene snage) Dario Kordić na vprašanje, ali je bilo za vse storjene stvari vredno prestajati zaporno kazen, odgovoril pritrdilno. "Vprašal me je zasebno, če sta bila zapor in vojna vredna tega. Povedal sem mu, da bi vse ponovil, niti sekunde ne bi zamenjal, vsaka sekunda je bila pomembna," je na nedavno objavljenem posnetku dejal Kordić. Za to si je prislužil aplavz.
Poveljnik enote HOS in takratni podpredsednik HDZ BiH je bil v Haagu obsojen na 25 let zapora zaradi krvavega napada na vas Ahmići, kjer je živelo okrog 800 Bošnjakov. Vanjo so vstopili pripadniki enote Jokerji in 4. bojna vojaške policije HOS. Sledil je pokol, v katerem je bilo ubitih več kot 100 civilistov, med njimi 11 otrok. Natančno število žrtev ni znano, saj posmrtnih ostankov 30 ljudi še niso našli. Najmlajša žrtev je bila stara tri mesece, najstarejša 81 let. Uničenih je bilo več kot 150 hiš, pripadniki enot pa so minirali dve mošeji. Gre za največji posamezni pokol v vojni med bosanskohercegovškimi Hrvati in Bošnjaki. Pokol v Ahmićih so odkrili Britanci v sestavu mirovnih enot ZN.
Kordić je v zaporniški celici v Karlau pri Gradcu preživel 17 let, bil izpuščen na prostost leta 2014, lansko leto pa se mu je iztekla pogojna kazen.
Evropski parlament je v sredo glasoval o amandmaju, ki obsoja Kordićeve izjave. Potrdilo ga je 526 poslancev, 43 jih je glasovalo proti, 62 je bilo vzdržanih. Presenetljivo, med 43, ki so glasovali proti, so bili, poleg poslancev hrvaške HDZ, tudi trije slovenski poslanci. Dva iz vrst SDS – Romana Tomc in Milan Zver ter poslanec SLS Franc Bogovič. Amandma je podprlo pet preostalih Slovencev v parlamentu – Ljudmila Novak, Irena Joveva, Klemen Grošelj, Milan Brglez in Matjaž Nemec.
Pa trojica slovenskih predstavnikov v Bruslju res podpira izjave Kordića. Kot pravijo, je odgovor ne. Prišlo je do napake pri glasovanju, so na družbenem omrežju sporočili trije poslanci. "Pri glasovanju o tem amandmaju je z moje strani prišlo do neljube napake, za kar se iskreno opravičujem. Za takšne izjave ni nobenega opravičila in jih odločno obsojam! Pri pristojni službi sem zato že vložil zahtevek za spremembo glasovanja," je zapisal Bogovič. Za 24ur.com je dodatno pojasnil, da se je tehnična napaka "žal zgodila v sekundah tempa vseh glasovanj tistega dne". Ponovil je, da za takšne izjave haaškega obsojenega vojnega zločinca Kodrića, da bi vse ponovil in niti sekunde zamenjal, ni nobenega opravičila.
Tudi Tomčeva pravi enako. V zapisu se je opravičila vsem prizadeti in zaprosila za popravek glasovanja. "Take izjave obsojam, nimajo prostora v današnjem svetu." Za popravek glasovanja je zaprosil tudi Zver. "Takšne izjave sem doslej vselej obsojal in tudi ta izjava ni nobena izjema."
Glasovanje nekaterih proti amandmaju in izjave Kordića sicer odmevajo tudi v Sarajevu. Predsednik Združenja žrtev in prič genocida v Bosni in Hercegovini (BiH) Murat Tahirović se je odzval z besedami, da takšne izjave kažejo, da bi znova zagrešil zločine. "S kakšnim veseljem to govori, očitno bi to ponovil. Če bi bili resna država, bi Kordića že aretirali. Sram naj bo vse, ki še vedno mislite, da so izjave Lidije Bradare in Sanje Vlaisavljević samo napačni izrazi in ne nadaljevanje zločinske politike," je dejal Tahirović. Glede na to, da podobne izjave v BiH še niso bile preganjane, je težko pričakovati, da bo Kordić čutil posledice izrečenega, pišejo bosanski mediji. Po tem, ko je Valentin Inzko sprejel spremembe Kazenskega zakonika BiH z namenom preprečevanja zanikanja ali poveličevanja vojnih zločinov, bi morala biti tovrstna izjava vsaj predmet preiskave tožilstva BiH, poroča Klix.ba.
KOMENTARJI (819)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.