Slabo vodenje in upravljanje sistema se po mnenju ministra Milana Zvera kaže v tem, da niso bile predvidene posledice reform, ki so jih na nekdanjem šolskem ministrstvu izvajali.
Minulemu vodstvu so na ministrstvu uhajale zadeve iz rok, zlasti kar se tiče investicij in plačne politike, na veliko težav pa je novo šolsko vodstvo naletelo glede delitev funkcij med državo in lokalnimi skupnostmi.
Financiranje vnaprej ni najboljša rešitev
Med slabe poteze nekdanjega ministrstva pa Zver šteje tudi vzpostavitev vzporednega načina investiranja (lizing) mimo sprejetih razvojnih investicijskih načrtov. Z njim naj bi nekdanje vodstvo na ministrstvu za obdobje 2006-2016 vnaprej rezerviralo za okoli 23 milijard tolarjev, s čimer se bremenijo sredstva iz proračunov, ki sploh še niso sprejeti, opozarja Zver. Nekdanji minister Slavko Gaber je zatrdi, da je v času vodenja ministrstva z lizingom dobil priložnost, da zagotovi dodatne šolske prostore za sedanje generacije. "Kolega Zver si je uredil pisarne prav v prostorih, ki so kupljeni na lizing in ne vem, če se bo izselil iz njih. Če pa bo ostal v njih potem pa je lizing enako upravičen tudi za ostale šole po Sloveniji," je povedal nekdanji minister Gaber.
Načrti, ki jih je imel stari minister so neuresničljivi, pravi Zver.100 odprtih investicij bo končanih z zamikom. Nova vlada, v nasprotju s staro, napoveduje varčevanje.
Sicer pa naj
bi se po mnenju Zvera nekdanje ministrstvo po vodstvom tedanjega
šolskega ministra Slavka Gabra premalo odzivalo na nujne spremembe in
dopolnitve zakonskih predpisov. Med njimi je izpostavil zakon o osnovni
šoli, zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in
zakon o gimnazijah.
Glede na tedanjo organiziranost nekdanjega ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki je zagotavljala številčnejšo vodstveno ekipo (minister in štirje državni sekretarji na področju današnjega ministrstva za šolstvo in šport), je bila ta presenetljivo slabo vodena in upravljana, meni Zver.
Izboljšani materialni pogoji za delo
Med uspešnimi rezultati ministrstva v prejšnjem obdobju na ministrstvu ocenjujejo kot dobro splošno izboljševanje materialnih pogojev dela na področjih vzgoje in izobraževanja (npr. v osnovnem šolstvu je dvoizmenski pouk skoraj povsem odpravljen), visok vložek države v šolstvo in šport, ki je celo nad evropskim povprečjem, pa tudi letni delovni načrti organizacijskih enot so bili večinoma realizirani.
Zadovoljiv je vse večji delež otrok v vrtcih in študentov v višjem šolstvu. Izmed uspešnih in perspektivnih reform gre izpostaviti uvajanje novega upravljanja in financiranja srednjega in višjega šolstva, meni Zver.
