Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so cene hrane v Sloveniji najvišje v zadnjih 20 letih. Od začetka februarja 2002 pa do konca februarja 2022 so se namreč cene hrane zvišale za 73,1 odstotka, samo v zadnjem letu za 6,4 odstotka.
Med osnovnimi živili se je v preteklih 20 letih najbolj podražilo sadje, in sicer za kar 173,2 odstotka. Samo v zadnjem letu se je sadje podražilo za 12 odstotkov. Krompir se je v zadnjem letu po podatkih SURS-a podražil za 22 odstotkov, v zadnjih 20 letih za 70 odstotkov. Meso je danes dražje za dobrih 56 odstotkov kot pred 20 leti, v zadnjem letu se je podražilo za slabe tri odstotke. Draži se tudi kruh, v zadnjem letu za dobrih 14 odstotkov, v zadnjih 20 letih pa za 68,6 odstotka.
"Strma rast cen zdaj vpliva celo že na družine, v katerih v službo hodita oba starša. Vsekakor se trenutno vsi ukvarjajo s cenami hrane, ker hočejo starši svojim otrokom zagotoviti, da bodo imeli hrano na mizi," pojasnjuje koordinatorka programa Veriga dobrih ljudi Živa Logar. Tako drage hrane, kot jo kupujemo zdaj, nismo kupovali še nikoli, ugotavljajo tudi naši novinarji iz redakcije Dejstva, da bo hrana samo še dražja, pa že opozarjajo slovenski kmetje.
Če bodo podražitve še enkrat prevalili na nas, preprosto ne bomo preživeli, pa sporočajo kmetovalci. Medtem ko rastejo cene goriva in gnojil – še bolj, ker države omejujejo izvoz zaradi vojne v Ukrajini – bodo svoje proizvode primorani podražiti tudi slovenski kmetje.
Žveglič je dejal, da so v vsaki vojni tudi vojni dobičkarji, to pa se dogaja tudi zdaj. Dejal je, da so to tisti, ki so pšenico kupili po ceni 20 centov, sedaj pa prodajajo po ceni okoli 43 centov. Dodal je, da je trenutno v Sloveniji nekaj teh podjetij. Situacija je skrb vzbujajoča tudi pri oljih in oljaricah. Vsaka država, ki omejuje trgovanje s temi dobrinami, se ravna po načelu dobrega gospodarja, torej najprej poskrbi zase, šele potem pa za druge. Pravi, da je tak ukrep povsem umesten in da bi tudi naša država morala storiti podobno. Moramo imeti svoje surovine in produkte, je dodal.
"Kmetom je treba dovoliti, da delajo hrano. Možnost proizvajati hrano, da jo dajo na trg," je dejal Žveglič. Setev bo letos draga, je dejal in se zahvalil državi, da je omejila ceno naftnih derivatov in jim nekoliko zmanjšala stroške. "Mi smo pripravljeni posejati več. Povečati moramo tudi orne površine."
"Na udaru je perutnina, ker vzreja temelji na žitaricah, ter prašičereja in govedoreja," je dejal. Dodal je, da smo se pri žitaricah vedno zanašali na Madžarsko in Ukrajino, sedaj pa se bomo morali znajti sami.
Kljub zagotovilom trgovcev, da imajo v skladiščih dovolj hrane, pa so zaskrbljeni tudi nekateri gostinci in peki. Kot pravijo, so jim nekateri dobavitelji najprej prekinili ali omejili dobavo moke, nato pa jo vendarle spet zagotovili vsaj za nekaj časa. Kmetijski minister pomirja, da je žit do naslednje žetve pri nas dovolj, pa tudi tudi z Madžarsko so se dogovorili o nemoteni dobavi žit v Slovenijo.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.