"V obdobju med letoma 2010 in 2018 je na slovenskih cestah po uradnih podatkih lovskih organizacij življenje izgubilo 46.933 osebkov. Lani pa je bilo po podatkih iz informacijskega sistema Lisjak povoženih več kot 5400 prostoživečih živali, torej divjadi in zavarovanih vrst, predlani je bilo povozev 6436. Divji prašič, srna, jelen, lisica, jazbec, poljski zajec, kuni belica in zlatica ter šakal," našteva prvi mož Lovske zveze Slovenije (LZS) Božo Zakrajšek.
Žrtve so bile tudi med zavarovanimi vrstami, leta 2020 so bili povoženi trije volkovi in trije medvedi, še za enega volka in dva medveda je bila usodna železnica:"Tudi vlaki veliko povozijo. Leta 2020 je bilo na železnici denimo povoženih kar 53 divjih prašičev, 56 srn in 34 jelenov. To so kar visoke številke," dodaja sogovornik.
Kako ukrepati v primeru trka z divjadjo?
Lovske organizacije so dolžne evidentirati vsako povoženo divjad. To so izgube, ki se štejejo k rednemu letnemu odstrelu. Ne samo lovci, tudi občani pa morajo v primeru trka poklicati regijski center za obveščanje na številko 112, ki nato ukrepa naprej in obvesti upravljavca lovišča, torej lovsko družino na določenem območju.
"Predstavniki azila bodo žival, ki sodi med zavarovane vrste, prevzeli in jo po potrebi, če je še živa, odpeljali v oskrbo. V azil pa ne smejo sprejeti divjadi. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki o stanju živali potem lahko obvestijo lovskega inšpektorja. Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo, na vsak način pa lovci izvedejo vse ukrepe v zvezi s tem, ker je divjad v lasti države, lovske družine pa so kot upravljavke lovišč s koncesijsko pogodbo zavezane k izvajanju lovsko-upravljavskih načrtov, ki jih predpiše država. Poginulo divjad prevzame veterinarska-higienska služba, ki deluje v okviru nacionalnega veterinarskega inštituta," pojasnjuje.
Če slučajno veste, katera lovska družina deluje na območju, kjer se je zgodila nesreča, sicer lahko obvestite tudi lovce neposredno, starešino ali lovskega čuvaja, dodaja.
Zakaj ne bi samo preprosto odpeljali naprej?
Toda včasih se zdi najlažje samo odpeljati naprej. Voznik se namreč ob trku z divjadjo lahko pošteno prestraši, kadar je denimo zunaj tema in je v vozilu sam:"Razumljivo je, da se človek lahko prestraši. Sploh če je to ponoči, nenadoma. Mlad voznik, starejši človek, to je šok. Toda obveščanje pristojnih je nujno potrebno. Ne more poginula žival na cesti ležati en teden, lahko pa je tudi nevarno. Zadnjič se je zgodilo, da je nekdo povozil medveda. Verjetno ne bo šel človek gledat ven, ali je medved še živ ali ne, lahko se mu tudi kaj zgodi, zato je treba obvezno poklicati na 112, da pride tudi Policija, da se mesto dogodka zavaruje. Te stvari niso tako preproste, kot so videti," opozarja Zakrajšek.
Največ škode na vozilu zagotovo povzroči jelenjad, pa tudi divji prašič in seveda medved. Če taka žival prileti v vetrobransko steklo, lahko poškoduje tudi voznika oziroma sovoznika.
Zgodaj zjutraj in zvečer je treba biti najbolj previden
"Vozniki lahko sami veliko prispevajo, da do tega sploh ne pride, predvsem z upoštevanjem prometne signalizacije. Vseeno pa se moramo zavedati, da se živali na cesti lahko pojavijo kadar koli in kjer koli, ne samo tam, kjer je znak za nevarnost. In človek je tisti, ki je na nevarnost lahko pripravljen in se lahko razumsko odzove, živali tega ne zmorejo. Svojo vožnjo lahko prilagodi dejstvu, da bo treba morda hitro pritisniti na zavoro. Posebno je treba biti previden zgodaj zjutraj, ko se začenja dan in gredo živali na pašo ter zvečer, ko se začne mračiti. Ponoči pa je tako in tako vsa divjad ves čas v akciji," ponazori.
Za primer navede cesto iz Kočevske Reke čez Gotenico proti Ribnici, kjer je lovišče posebnega pomena in se divjad pase na travnikih. "Če boste peljali 100 km/h, boste zelo težko ustavili. Treba je voziti počasneje in imeti oči na pecljih, če zagledate divjad, morate obvezno zavirati. Košuta ni samo ena, po navadi ima trop. Srni in divjemu prašiču lahko sledijo še mladiči. Ko gre svinja naprej, mladiči tečejo za njo. Prepričani so, da mama že ve, kaj dela. Se pa seveda lahko zgodi, da žival skoči neposredno pred vozilo, takrat je treba imeti tudi malo sreče, da se pravočasno zavre, sicer poči," priznava Zakrajšek.
V Sloveniji je sicer po njegovih besedah kar 414 problematičnih odsekov državnih cest v 169 loviščih. Lovska zveza v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo in z raziskovalci divjadi sicer že vrsto let vlaga precejšnje napore v zmanjševanje števila trkov. Preventivno postavljajo zvočne odvračalne naprave, modre svetlobne odsevnike na količke ob cesti. "Odvračala so v Sloveniji nameščena na 40 odsekih v dolžini 10 kilometrov, odsevniki pa kar na 374 odsekih v skupni dolžini 354 kilometrov," naniza številke.
Letni časi na pogostost nesreč ne vplivajo, saj se živali pasejo tako pozimi kot poleti, zaključuje sogovornik, ki pravi, da je prav tako bolj za lase privlečena trditev, da se živali zgrinjajo na ceste v času posipanja, da bi lizale sol.
Največ primerov zabeleženih na območju PU Ljubljana in Nova Gorica
Policija statistiko prometnih nesreč vodi pod temo povoženje živali. V letu 2021 so obravnavali 1.083 prometnih nesreč s povoženjem živali. Torej kar petkrat manj, kolikor jih je bilo po podatkih lovcev dejansko. Največ primerov je na območju Policijske uprave Ljubljana in Policijske uprave Nova Gorica, podatkov glede kritičnih letnih časov, delov dneva, števila vseh obvestil in podobno pa statistično ne obdelujejo.
Ali jih je treba v primeru trka z divjadjo obvestiti? "Policije ni potrebno obveščati, če niso nastale poškodbe. Seveda pa je obveščanje nujno, če pride do telesnih poškodb in če je poškodovana žival na kraju. Takrat je nujno, da se poskrbi za poškodovano ali mrtvo žival," poudarjajo možje postave. Tudi na hitrih cestah in avtocestah je obveznost obveščanja enaka: "Vendar so te ceste obdane z ograjo, hitrosti so zelo visoke, zato je zelo pomembno pravočasno obveščanje Policije, da se ustrezno poskrbi za žival in prepreči nadaljnja ogrožanja v prometu," še izpostavljajo.
Voznik mora vedno prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti in svojim vozniškim sposobnostim, poudarjajo. "Prometni znak, ki obvešča o divjadi na cesti, je signal, ki nas opozarja, da se na tem delu lahko zgodi kakšen nepredviden dogodek, zato je priporočljivo, da vozniki na teh območjih vozijo nekoliko bolj previdno in počasneje, da lahko reagirajo na morebitno divjad na cesti in da lahko, kar se da hitro, ustavijo vozilo," pojasnjujejo.
Kdaj se postavi prometni znak?
Ta trenutek je na glavnih in regionalnih cestah, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), postavljenih 1.920 prometnih znakov, ki opozarjajo na bližino mesta, kjer divjad in druge divje živali na stalnih prehodih prehajajo čez cesto. Zanimalo nas je, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se sploh postavijo.
Kot so nam pojasnili, se upravičenost postavitve prometne signalizacije, ki opozarja na bližino mesta, kjer divjad in druge divje živali na stalnih prehodih prehajajo čez cesto, presoja na osnovi podatkov, ki jih poda upravljavec lovišča. "Prometna znaka z oznako 1119 in 1119-1 sta v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah dopustna le na podlagi podatkov o evidentiranem stalnem prehodu živali in podatkov o evidentiranih povozih divjih živali. Meja je postavljena pri desetih povoženih osebkih na leto zadnjih pet let, na dolžini prehoda 500 metrov," so nam razložili na DRSI-ju.
"Sredi mesta takega znaka ni, stojijo tam, kjer je gozd, kjer so polja in travniki. To je habitat živali. Žival ve samo, da je na drugi strani ceste koruza, to je nagon, ona mora iti, ne ve, da je na cesti avtomobil," pravi direktor lovske zveze.
In medtem ko nekateri trdijo, da dolge luči privabljajo divjad in da se žival na cesti celo ustavi, ko jo zaslepijo luči, drugi pravijo, da lahko tako vsaj pravočasno opazijo odsev njihovih oči. "Vplivov luči na živali v nočnem času Policija ne pozna," nam odgovarjajo. "Po zakonu morajo biti v naseljih prižgane kratke luči, izven naselja pa so lahko prižgane dolge luči, če s tem ne motimo drugih udeležencev v prometu. S strani voznika je koristno, da ima v nočnem času čim boljšo vidljivost. Posledično lahko opazi tudi živali ob vozišču in vozi previdno," še svetujejo policisti.
Toda kaj pravzaprav v praksi pomeni nasvet, naj vozniki vozijo nekoliko bolj previdno in počasneje?
"Omejitev hitrosti 90 km/h pomeni, da je to zakonsko najvišja dovoljena hitrost, kar pa ne pomeni, da vozniki glede na vozne razmere in okoliščine niso dolžni voziti z manjšo hitrostjo od zakonsko dovoljene," pojasnjuje inštruktor varne vožnje nacionalne avtomobilske zveze AMZS Sandi Sheikha.
"Pomembno je zavedanje, da lahko voznik s predvidevanjem, z veliko mero pazljivosti in umirjenosti ter s pravilnim ravnanjem reši marsikatero kritično situacijo, ki se mu zgodi pri vožnji," poudarja tudi on: "Vsekakor je pomembno, da voznik prilagodi hitrost in način vožnje glede na konkretno situacijo (stanje vozišča, prometne razmere, vremenske razmere itd.) in svoje sposobnosti ter da vozilo ves čas vožnje obvladuje, kar vozniku nalaga tudi 45. člen Zakona o pravilih cestnega prometa."
Toda počasi je kdaj lahko tudi prepočasi. Zakon o pravilih cestnega prometa namreč določa, da se voznik vozila, ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene hitrosti in od hitrosti prometnega toka vozil ter se za njim nabere kolona vozil, mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo, je spomnil Sheikha.
Pot v denarnico je lahko tudi zelo globoka
Trk z divjadjo lahko hitro povzroči več sto ali tisoč evrov škode. "Avtomobil se premika z določeno hitrostjo in če na cesto skoči neka srna, je to velika sila pri trku. Ne nastane samo praska. Če trčiš s sprednjim delom vozila, žival pogosto pade tudi na vetrobransko steklo in se to razbije. Da ne govorimo o tem, da se lahko potem še kaj zgodi. Voznik lahko po trku denimo zapelje s ceste," opozarja Tjaša Korbar iz Slovenskega zavarovalnega združenja.
Za primere škod, ki jih povzroči divjad, se lahko lastniki vozil tudi zavarujejo. Poleg obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti morajo skleniti prostovoljno zavarovanje avtomobilskega kaska, znotraj katerega imajo med zavarovanimi nevarnostmi tudi nalet živali.
"Če ni dovolj sredstev za polni kasko, je smiselno, da se odločijo vsaj za delno kombinacijo. Ko tehtamo, koliko denarja nameniti za sklenitev prostovoljnih zavarovanj, je dobro, da sami ali pa skupaj z agentom poskušamo identificirati, katerim nevarnostim smo bolj izpostavljeni in bi jih zato želeli zavarovati, da bi v primeru škode to pokrila zavarovalnica iz sklenjenega zavarovanja, ne pa da bi jo morali kriti iz lastnega žepa," pojasnjuje. "Tako je smiselno, da se lastniki vozil, ki živijo tam, kjer so naleti živali pogosti ali pa se vsak dan vozijo v službo čez tako področje, odločijo za zavarovanje, ki krije tako nevarnost," dodaja.
Dobro je vse fotografirati
Tovrstne škode so v Sloveniji relativno pogoste: "Zavarovanec jih mora prijaviti zavarovalnici, če gre na zavarovalnico, mu tam naredijo ocenitev škode, če je vozilo nevozno, pa se mora dogovoriti tudi za ogled. Po navadi kadar gre za uveljavljanje škode iz avtomobilskega kaska, je treba tak primer tudi prijaviti Policiji. Smiselno je poklicati svojega zavarovalnega agenta ali neposredno zavarovalnico za napotke, kako uveljavljati povračilo škode. Vedno je najboljše, da se ta postopek uveljavljanja povračila škode čimprej sproži, da damo vozilo čimprej popraviti," pravi.
Dobro je vse tudi dokumentirati, zavarovanec naj zavaruje dokaze o škodi, še svetuje: "Zdaj ima že praktično vsak mobilni telefon fotoaparat, smiselno je fotografirati kraj dogodka in nastalo škodo na vozilu. Za zavarovalnico so te fotografije vedno nek pripomoček pri reševanju škodnega primera, postopek je tako lažji."
V izogib trčenju z divjadjo je torej najpomembnejše, da so vozniki pozorni, da prilagodijo svojo vožnjo in upoštevajo prometne predpise, če pa se jim kaj zgodi, da pokličejo 112 oziroma 113 in obvestijo svojo zavarovalnico, misel strnejo vsi sogovorniki.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.