Prvi napad je bil drugačen od pričakovanega. Namesto množičnega napada je bilo bombardiranje 40 raket na Bagdad, s katerimi so hoteli ubiti Sadama Huseina. Vas je tak začetek vojne presenetil?
Ne, ne preseneča. Dejstvo je, da pravi čas in načrt napada pozna zelo omejeno število ljudi, to je poveljnik general Frank, združeni ameriški štab, vrhovni poveljnik in nekaj zaveznikov. Vprašanje, kaj je bil dejanski cilj napada s tomahavki na mesto Bagdad, lahko je ta trditev resnična, mogoče pa tudi zavajanje. Predvsem pa bi pri tem opozoril, da noben vojaški poveljnik načrta za napad ne bo razkrival. Dejansko je potrebno vsako informacijo zares preverjati.
Kdaj lahko po vašem mnenju pričakujemo pravi, množični napad?
Očitno je, da so pogoji za napad tudi po kopnem, torej z enotami, ki se nahajajo predvsem v Kuvajtu, izpolnjeni. Verjetnost, da se bo to zgodilo nocoj, je precej velika. Možnost pa je seveda tudi, da bo kasneje. Točen čas ve poveljnik Tommy Franks, verjetnost, da se bo to dogajalo nocoj, pa je velika.
Napadi se bodo stopnjevali. Nekateri analitiki pravijo, da naj bi na Irak odvrgli celo 3000 bomb, moč napada naj bi bila kar 10-krat večja kot v prejšnji zalivski vojni. Ali je tako velika ognjena moč nujna in kateri so glavni cilji?
Zmožnost dejansko enega letalskega večjega organiziranega napada npr. v eni noči odvreči ne 3000, ampak 30.000 iztrelkov, niso to samo bombe. Menim, da takšna moč je potrebna. Preprečuje namreč prevelika rušenja in odvečna, nepotrebna človeška življenja. Ti cilji se nahajajo predvsem južno in severno od Bagdada, torej dva korpusa, ki jih imamo severno v smeri proti Turčiji in dva, ki sta južno. Precej možno je, da se zaradi vprašljive vloge Turčije te enote tudi premikajo, ampak mislim, da se pripravljajo na obrambo kar na teh področjih. Posebej je še potrebno omeniti Bagdad, kjer je dejansko ciljev največ. To so predvsem vojaški cilji. Torej v tem delu bodo šli predvsem vsi vojaški cilji in sicer ti, ki neposredno ogrozijo enote generala Franksa in tiste tarče, ki dajejo neko določeno moč predsedniku Huseinu. Potrebno je povedati, da bodo osnovne smeri napada seveda iz južne smeri, kjer je koncentracija zavezniških enot, predvsem 101., 82., 7. največje enote in največjo intenziteto kopenskih napadov bo potrebno pričakovati prav v tej smeri proti Bagdadu, ali direktno ali morda po levem boku.
Američani so ponoči očitno hoteli ubiti Huseina in tako doseči predajo vojske. Kaže, da na to tudi računajo. Kolikšna je možnost, da se iraška vojska preda?
Trenutno je zelo vprašljivo, katere podatke ima poveljnik zahodno od Bagdada, dobiva le informacije, ki mu jih posreduje njegov nadrejeni oziroma sedanje politično vodstvo. Z druge strani mu grozi, da če bi se npr. predal, in bi to njegovi sobojevniki nadrejeni poveljniki zvedeli, hitra kazen oziroma postopek, življenje bi izgubil v vsakem primeru. Mislim, da je potrebno najprej ustvariti pogoje, da bodo ti poveljniki imeli neki izhod za sebe in za svoje vojake in takrat bo prišlo tudi do večjih predaj. Seveda pa same revolucionarne garde nameščene okrog Bagdada ni potrebno pričakovati.
Kaj pomeni današnja odločitev Turčije, da ne dovoli Američanom prehoda po severni meji in da bodo sami zasedli to območje, na katerem živi večina Kurdov, ki se s Turki ne razumejo?
Glavne zavezniške sile so zbrane v Kuvajtu, Katorju, San Diegu in na letalonosilkah v Perzijskem zalivu, hkrati pa je nekaj zavezniških sil tudi v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Ta turška odločitev je dejansko pripeljala zaveznike v položaj, da lahko uporabljajo turški zračni prostor in napadejo predvsem dva korpusa, ki se nahajata severno od Bagdada. Odločitev Turčije, da gredo do določene meje v Iraku, je predvsem po moji osebni oceni namenjena temu, da naredijo begunske centre in tisto, kar bi lahko na določen način destabiliziralo samo področje Turčije, ki je poseljeno s Kurdi na iraškem ozemlju oz. da svojega ozemlja direktno ne vpletajo v vojno v Iraku. Ne gre pozabiti, da bodo ljudje, ki živijo v Turčiji in iraški narod še zmeraj živeli skupaj.
Koliko žrtev pričakujete na obeh straneh, in tako med civili kot vojaki?
Po izkušnjah bi bilo napovedati število žrtev nekaj podobnega kot igrati loterijo. Problem, ki ga ima general Franks je naslednji: v minulih vojnah, v vojni v Afganistanu in v Jugoslaviji, večjih žrtev na ameriški oziroma zavezniški strani ni bilo. Vsekakor bo general poskušal nadaljevati to tradicijo. Če bo potreba in se bo odločil za ulične boje, torej za zasedanje posameznih mest, računa in bo sprejel tudi določeno število žrtev. Po drugi strani na iraški strani je pričakovati predvsem žrtve med vojaki, vojaškimi enotami. Predvidevam, da bo verjetno prišlo tudi do civilnih žrtev, ki pa po mojem mnenju ne bodo take, da bi bistveno vplivale na kake druge politične in vojaške odločitve.
