Grlić Radman in Logar zanikala obstoj slovenskega non-paperja

Slovenski zunanji minister Anže Logar je na novinarski konferenci po podpisu izjave izrazil veselje, da so danes zaključili prvo etapo skupnega sodelovanja treh držav v severnem Jadranu. "S podpisom skupne deklaracije smo vzpostavili temelje za okrepitev medsebojnega sodelovanja na področjih, ki so za vse tri državne ključnega pomena," je poudaril. Kot je dejal, so se danes s kolegoma iz Hrvaške in Italije seznanili s konkretnimi predlogi za sodelovanje, ki so jih pripravile delovne skupine na področjih povezljivosti in pomorske varnosti, modrega gospodarstva ter zaščite okolja. Ministri so se med drugim zavzeli za okrepljeno sodelovanje severnojadranskih pristanišč ter skupno promocijo jadranske plovne poti.

"Jadransko morje kot polzaprto morje z veliko gostoto pomorskega prometa z zelo občutljivim ekosistemom zahteva tesno sodelovanje vseh treh obalnih držav," je poudaril Logar, ki je optimističen glede nadaljnjega sodelovanja. Dodal je, da so v času dogovarjanja o skupni izjavi razrešili vsa odprta vprašanja, ki so bila izpostavljena. Današnje srečanje je označil za velik uspeh vseh treh diplomacij.

Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je Logar na današnjem sestanku poudaril, da Slovenija posebno pozornost namenja izvajanju pravic Slovenije v območjih izključnih gospodarskih con v Jadranu, skladno z mednarodnim pomorskim pravom. Izrazil je zadovoljstvo, da so bila v pripravah na današnje srečanje naslovljena nekatera mednarodnopravna vprašanja v izključnih conah, kot je svoboda izvajanja vojaških vaj, kjer sta dali Hrvaška in Italija zagotovila, da ureditev ostaja enaka kot v režimu odprtega morja in da bodo v tem območju v celoti upoštevane svoboščine odprtega morja, tako glede plutja ladij kot tudi zračnega prostora in polaganja kablov. Pri ribolovu se bo izvajala skupna ribiška politika EU, kar pomeni, da bo območje izključnih gospodarskih con ribolovno morje EU, so sporočili z MZZ.

Skupna izjava, ki so jo podpisali ministri, poudarja zavezanost obalnih držav v Jadranskem morju kot polzaprtem morju k sodelovanju, skladno s konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu, z drugimi mednarodnopravnimi instrumenti s področja varstva okolja, preprečevanja onesnaževanja, reševanja na morju ter pravom EU, posebej na področju skupne ribiške politike, in ob upoštevanju strategije EU za jadransko-jonsko regijo. Izjava predvideva tudi vzpostavitev organizacijske strukture za trajno tristransko sodelovanje z oblikovanjem delovnih skupin za vsebinske sklope na področjih povezljivosti in pomorske varnosti, modrega gospodarstva in zaščite okolja, s čimer bodo konkretizirali mehanizem za okrepljeno sodelovanje, za katero so se ministri dogovorili v skupni izjavi, sprejeti decembra lani v Trstu.

Zanikali obstoj slovenskega non-paperja

Vodja italijanske diplomacije Luigi Di Maio je poudaril, da sodelovanje v tristranskem formatu omogoča, da se bo severni Jadran razvil v os logistične in infrastrukturne povezave med Evropo in preostalim svetom. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman pa je napovedal, da bo naslednji tristranski sestanek na ravni predsednikov vlad potekal v juniju na Hrvaškem. 

Navezal se je tudi na to, da Hrvaška ne pozna nobenega non-paperja."Mi poznamo samo non-paper, ki je sedaj že dokument o Bosni in Hercegovini. Pripravila ga je Hrvaška, k njemu se je pridružila tudi Slovenija, pa tudi Grčija, Madžarska, Ciper in Bolgarija." Dokument pravzaprav govori o BiH kot državi, ki želi dobiti status kandidatke za članico EU, je izpostavil Grgić Radman. 10. maja pričakujejo razpravo v Bruslju. Zavrgel je vse zlonamerne rušitve kredibilnosti njihovega prizadevanja in potrdil obstoj samo omenjenega dokumenta, ki so ga po njegovih besedah pripravljali zadnjih šest mesecev.

Logar pa je dejal, da želijo na vrhu EU o zahodnem Balkanu določiti strateško dimenzijo programa integracijo te regije v evropski prostor. "Non-paper gospoda Janše ne obstaja," je dodal in dodal, da obstaja "le dokument, ki ga je pripravila Hrvaška in h kateremu je Slovenija pristopila". 

Sodelovanje držav severnega Jadrana se je začelo lani

Tristransko sodelovanje držav severnega Jadrana se je začelo lani z napovedjo Hrvaške in Italije, da bosta v Jadranskem morju razglasili svoji izključni gospodarski coni. O svoji nameri sta Zagreb in Rim seznanila tudi Slovenijo, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima.

Hrvaška je februarja svojo cono že razglasila, v Italiji pa postopek še poteka. Državi bosta z razglasitvijo con dobili pravico gradnje umetnih otokov v Jadranu ter izkoriščanja energije morja in vetra.

Predstavniki Slovenije, Hrvaške in Italije so se sestali na ministrski in strokovni ravni. Zunanji ministri treh držav so na decembrskem srečanju v Trstu sprejeli skupno izjavo o sodelovanju pri upravljanju Jadrana, niso pa je podpisali. V izjavi so med drugim poudarili, da Slovenija, Italija in Hrvaška kot države, ki mejijo na skupno morje, delijo vizijo Jadranskega morja kot mostu, ki združuje ljudi v regiji, in kot vir blaginje za vse. 

Slovenska stran je na srečanjih s Hrvaško in Italijo izpostavila, da načrtovana razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic Slovenije, ki jih ima ta po mednarodnem in evropskem pravu.