
Podporo sklepu o priznanju Palestine so v šesturni razpravi napovedali v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica, na drugi strani pa so razloge proti nizali poslanci SDS in NSi. Vladi oziroma koaliciji so očitali, da je predlog vložila tik pred evropskimi volitvami, in ga označili za predvolilni manever.
Izpostavljali so tudi, da za priznanje Palestine niso izpolnjeni pogoji, ter opozorili, da vlada ni pretehtala posledic, ki jih bo imel za odnose med Slovenijo in Izraelom. Tako poslanci SDS kot NSi so opozarjali, da ni pravi trenutek, da Slovenija podpre Palestino, tudi zato, ker nima legitimnega vodstva.
Poslanci iz vrst koalicijskih strank so na drugi strani poudarjali pomen čimprejšnjega priznanja Palestine, tudi v luči vprašanja bodočih mirovnih pogajanj, ki bodo lahko produktivna le, če se bosta pogajala enakovredna partnerja.
Odbor je sicer zavrnil postopkovni predlog SDS, da bi o predlogu najprej opravili javno predstavitev mnenj. Ta bi omogočila pridobitev mnenj in stališč strokovne in širše javnosti glede tega občutljivega zunanjepolitičnega vprašanja, je pojasnil Zvonko Černač.
Kot je dejal poslanec opozicijske stranke, ki je tik pred sejo vložila predlog za posvetovalni referendum o priznanju Palestine, bi tako med drugim dobili odgovore, kakšne zunanjepolitične posledice bi imelo priznanje Palestine za Slovenijo. Poudaril je tudi, da hitrost, s katero se odvijajo postopki za priznanje Palestine, ni potrebna.
"V Gazi je danes pekel na zemlji, zato moramo priznati Palestino kot državo, zato moramo to storiti zdaj," pa je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Tako kot imajo svojo državo Izraelci, imajo to pravico tudi Palestinci, je dodala.
Priznanje Palestine je dokončna potrditev dolgoletnega slovenskega stališča, da je trajno rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu mogoče doseči le z rešitvijo dveh držav, je poudarila. Priznanje po njenih besedah pomeni tudi stopnjevanje političnega pritiska za čimprejšnji začetek mirovnega procesa, ki bo pripeljal do trajnega miru.
Vprašanje priznanja Palestine je "vroče in bo vroče še dolgo", priznanje pa bo imelo posledice za Slovenijo in zelo malo za razmere na Bližnjem vzhodu, je dejal predsednik SDS Janez Janša. Razpravo v tednu pred evropskimi volitvami je označil za politično dejanje, ki ni povezano s solidarnostjo ali humanimi občutki.
Jernej Vrtovec (NSi) je menil, da je razprava močno okrnjena, ker se dogaja tik pred evropskimi volitvami. Strinjal se je s trditvami, da je trenutek priznanja po 7. oktobru lani precej bolj neprimeren, kot bi bil prej. Gre za državo, ki nima ustave, ne priznava pravil, ni demokratična, je dejal.
Matej Tašner Vatovec (Levica) se ni strinjal s tem, da Palestine ne bi smeli priznati zaradi dogodkov 7. oktobra lani, saj se ta "ni zgodil v vakuumu". Menil je, da bi morala Slovenija Palestino priznati precej prej.
Slovensko priznanje Palestine ni slepi naboj, ampak sporočilo, da se je treba vendarle začeti enakovredno pogovarjati, je dejal Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda). Predrag Bakovič (SD) pa je poudaril, da je priznanje pravi korak, saj bo ustvarilo bolj enakovredne in pravične pogoje za pogajanja.
Po besedah Anžeta Logarja (SDS) je ključno vprašanje, ali ima priznanje smisel, če neposredno ali vsaj posredno ne prispeva h koncu morije v Gazi. Zanimalo ga je, kaj "solo priznanje" pomeni v odnosu med Slovenijo in Izraelom.
Fajon pa je opozorila, da poziv izraelskega zunanjega ministra Izraela Kaca, naj DZ ne sprejme sklepa o priznanju Palestine, razume kot vmešavanje Izraela v notranjepolitične zadeve Slovenije. Morda je posledica tega tudi predlog SDS za razpis referenduma, je menila.
Na njeno izjavo se je odzval Janša. Tega, da zunanje ministrstvo neke države reagira na napovedan akt druge države, po njegovem ni mogoče označiti za vmešavanje. Dodal je, da iransko zunanje ministrstvo poziva države, naj priznajo Palestino, slovenska vlada pa je temu sledila.
Ob različnih mnenjih, med drugim o primernosti trenutka in o tem, ali so za priznanje izpolnjeni mednarodnopravni pogoji, je stališča na seji predstavilo tudi več mednarodnih pravnikov in diplomatov.
Diplomat Tone Kajzer, sicer predsednik strokovnega sveta SDS za zunanje zadeve, je spomnil, da danski parlament prejšnji teden ni podprl priznanja Palestine in med argumenti za to navedel, da niso izpolnjeni mednarodnopravni pogoji.
"Priznanje da, ampak ali je zdaj pravi trenutek?" je vprašal mednarodni pravnik in nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič, ter opozoril, da bi bilo napačno, če bi priznanje izpadlo kot nagrada Hamasu. Pri takih dejanjih je po njegovem zelo slabo, če politiko vodi javno mnenje, ne pa resen razmislek, ali pa celo drugi interesi.
Slovenija se lahko izkaže kot država, ki je razumela prelomnost trenutka in priznala Palestino kot državo, pa je menil nekdanji predsednik republike Danilo Türk, prav tako mednarodni pravnik. Izrazil je upanje, da bo DZ odločitev sprejel zdaj in da bo dala nov zagon slovenski zunanji politiki.
Tudi upokojeni veleposlanik Roman Kirn je ocenil, da je priznanje Slovenije treba gledati v kontekstu, da se s tem dejanjem podpre napore tistih sil, ki si prizadevajo najti luč na koncu tunela.
Da je priznanje politično vprašanje in političen akt, vendar ni nobene mednarodno pravne ovire, da se država tega ne bi lotila, je ocenila mednarodna pravnica Vasilka Sancin. V luči načela odgovornost zaščititi mora vsaka država sprejeti vse možne ukrepe, da bi preprečila nadaljevanje tovrstnih kršitev. Če je priznanje eden tovrstnih ukrepov, je zagotovo legitimno, je dodala.
SDS je sicer tik pred sejo odbora vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, kar bo za vsaj 30 dni odložilo sprva za torek načrtovano odločanje na izredni seji državnega zbora. V luči tega predloga je Türk opozoril, da je treba v Sloveniji razmišljati tudi o tem, kaj pomeni biti suverena država.
Slovenija je suverena država, njene odločitve niso odvisne od tega, kakšna skupina se bo oblikovala glede priznanja Palestine. "Tu vidim problem referenduma: države ne sklicujejo referendumov za priznanje držav," je opozoril Türk in posvaril pred ustvarjanjem dvomov v suverenost države.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.