Zunanja 'čakalnica' za rakave bolnike razburja. 'To je ukrep za zagotavljanje varnosti'

Zadnje dni se je na družbenih omrežjih bliskovito razširil zapis, ki opozarja, da so bolniki, ki prihajajo na Onkološki inštitut v Ljubljani, prepuščeni čakanju na obravnavo v nehumanih razmerah. Tako naj bi na vstop čakali zunaj pred glavno stavbo, pod manjšim nadstreškom, v mrazu in dežju. Ker gre za ene najtežjih bolnikov, ki so hkrati tudi izredno izpostavljeni morebitnim drugim okužbam, so se ob objavi mnogi zgražali, kako je mogoče, da se to dogaja v razviti državi?

"Pacienti z rakom, predvsem tisti, ki z rešilcem iz oddaljenih krajev pridejo predčasno, čakajo več ur na obravnavo na mrzlem, pod enim plinskim grelnikom, ki so se jim zaradi neučinkovitosti pozimi odrekli tudi gostinci na vrtovih," se glasi zapis v objavi. "Najhuje je za starejše bolnike, ki prihajajo od daleč in jih na kemoterapije, obsevanja, slikanja pripeljejo z rešilcem. Slednji vozi ne glede na uro termina in bolnike odloži pod ‘luksuznim’ plinskim grelnikom, kjer se potem onkološki bolniki stiskajo tudi tri ali štiri ure, saj jih ne spustijo v stavbo pred dogovorjeno uro obravnave," med drugim navaja avtor zapisa.

Zagotovo je res žalostno opazovati ljudi, ki v teh hladnih dneh postopajo pred različnimi zdravstvenimi ustanovami in čakajo na svojo obravnavo. Tako lahko bolnike opazite tudi na primer pred vhodom v Pediatrično kliniko. Zakaj se dogaja? Zgodba ima, tako kot že mnoge druge, ki so se po družbenih omrežjih bliskovito razširile, dve plati. Prva plat je tesno povezana s samim varnostnim protokolom, ki so ga sprejele zdravstvene ustanove, da bi čim bolje preprečile prenos okužbe koronavirusom. To pomeni, da vsak bolnik dobi uro obravnave, v bolnišnico pa lahko pride največ 15 minut pred dogovorjenim terminom. S tem se prepreči, da bi po nepotrebnem čakal. A se očitno vsi vendarle ne držijo teh ur, zaradi česar se potem zunaj zbere več bolnikov in njihovih svojcev, ki jih zaradi varnosti ne spuščajo v bolnišnične prostore (izjema so spremstva otrok). Druga plat, ki kaže na problem našega zdravstva, pa je povezana s tem, da so mnogi (zlasti onkološki) bolniki odvisni od prevoza z rešilcem. Ti pa pogosto bolnike na obravnavo dostavijo tudi več ur pred terminom, saj kombinirajo različne prevoze in bolnike.

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pojasnjujejo, da - tako kot v drugih zdravstvenih ustanovah - v epidemiji prilagajajo delo predvsem varnosti bolnikov in zaposlenih. "Naš glavni cilj je ohraniti inštitut covid-19 negativen, da lahko zdravljenje bolnikov z rakom poteka nemoteno. To spomladi ni bilo omogočeno vsem centrom tudi v bolj razvitih evropskih državah. Onkološki bolniki so ranljiva skupina, ki je bolj ogrožena za okužbo z novim koronavirusom in tudi za težji potek bolezni covid-19, zato je bil inštitut konec februarja letos med prvimi zdravstvenimi ustanovami z aktivnimi ukrepi za zaščito pred virusom. Po naših izkušnjah in odzivih večina bolnikov in svojcev razume in spoštuje ukrepe."

Na vprašanje, ali ni bilo mogoče zagotoviti drugih, notranjih prostorov za neke vrste sprejemno čakalnico, odgovarjajo, da je inštitut v zadnjih letih popolnoma izrabil vse prostorske kapacitete, v času epidemije novega koronavirusa pa se je huda prostorska stiska še toliko bolj izrazila. "Zaradi potrebnih epidemioloških ukrepov smo bili namreč primorani vzpostaviti nova delovišča (klicni center, center za anketiranje bolnikov pred obravnavo, vstopne točke za bolnike in zaposlene, ambulante za izolacijo potencialno okuženih bolnikov, mesto za odvzem brisov ...) in omogočiti potrebno varnostno razdaljo med bolniki in tudi med zaposlenimi," pojasnjujejo na OI. 

Ker se zavedajo, da jesen in zima prinašata slabše in predvsem hladnejše razmere, so v minulih tednih uredili nekaj dodatnih sedišč, kolesarnico za zaposlene pa so preuredili v čakalnico za bolnike, ki prihajajo prezgodaj. Tam čakajo tudi njihovi svojci oziroma spremljevalci, ki zaradi zaščitnih ukrepov ne smejo vstopiti v prostore inštituta. Kolesarnico so ogradili in uredili ogrevanje, pridobili in namestili pa so še zabojnike za odvzeme brisov. 

V prvem valu okužb so v želji, da bi bolniki čim manj čakali na začetek obravnave, začeli preverjanje zdravstvenega stanja bolnikov pred obravnavo, in sicer predhodno po telefonu en do dva dni prej, tako da lahko bolniki čim hitreje vstopijo preko nadzorne triažne točke na inštitut. "Razumemo stisko bolnikov in zagotovimo lahko, da se cel inštitut resnično trudi delati kar najbolje za njih v teh kriznih razmerah. Pozivamo pa tudi mi bolnike, naj prihajajo na OI skladno z navodili – le 15 minut pred obravnavo oziroma 90 minut, če so naročeni na laboratorijske preiskave. Prosimo tudi, da so dosegljivi na telefon 1 do 2 dni pred prihodom za telefonsko preverjanje zdravstvenega stanja in da imajo ob vstopu pripravljeno potrdilo o naročeni obravnavi."

Večina bolnikov, ki z lastnim prevozom prihaja na obravnavo, se uri sprejema prilagaja, nekaj več čakanja doleti predvsem tiste bolnike, ki jih pred OI pripeljejo z rešilci. Ti namreč dostikrat kombinirajo različne prevoze, kar pomeni, da je bolnik v Ljubljano pripeljan tudi kakšno uro ali več pred sprejemom, zaradi česar mora potem dlje časa zunaj čakati na sprejem. "Glede prevozov bolnikov, ki je sicer že dolgoletna težava, smo že pomladi naslovili dopis na ministrstvo za zdravje, ki se je obrnilo tudi na reševalce, žal sprememb nismo uspeli doseči," pojasnjujejo na OI. 

Ministrstvo s pozivom izvajalcem prevozov in OI

Po pojasnila smo se obrnili tudi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki plačuje te prevoze, ter na pristojno ministrstvo, kjer v odgovoru za 24ur.com pojasnjujejo, s problematiko na ministrstvu niso seznanjeni. Kot odgovarjajo, bi morali izvajalci prevozov bolje planirati čas prihoda na OI, hkrati pa tudi na OI poskrbeti za možnost čakanja, saj prihajajo pacienti iz celotne Slovenije in je nemogoče zagotavljati predpisane vstopne čase. "Pri izvajalcih prevozov pa je to verjetno tudi posledica dodatnih obremenitev, saj se morajo delno vključevati tudi v sistem prevozov bolnikov s covid-19."  

Epidemija vpliva tudi na reševalne prevoze

Na ZZZS najprej pojasnjujejo, da prevozi onkoloških bolnikov na obsevanja in kemoterapijo sodijo med nenujne reševalne prevoze brez spremljevalca, imenovane tudi sanitetni prevozi – to je prevoz zavarovane osebe, ki med prevozom ne potrebuje spremstva ali zdravstvene oskrbe zdravstvenega delavca, prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebnim vozilom pa bi lahko bil za njeno zdravje škodljiv. Pogoje za sanitetne prevoze pa natančneje opredeljujejo Navodila za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili v obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki določajo, da smejo izvajalci prevozov hkrati prepeljati največ toliko zavarovanih oseb, kolikor je registriranih sedežev v vozilu, zmanjšano za dva. "Ob tem je potrebno v času epidemije covid-19 spoštovati tudi dopis ministrstva za zdravje, ki so ga prejeli vsi izvajalci prevozov in je objavljen na spletni strani, v njem pa minister za zdravje poziva izvajalce zdravstvene dejavnosti, da v času epidemije prevoze posebej ranljivih skupin pacientov zagotovijo na način, da prevoz izvedejo za vsakega pacienta ločeno," pojasnjujejo na ZZZS.

Kaj lahko storijo bolniki, če menijo, da so bile storjene nepravilnosti?

"Menimo, da sta tako sistem financiranja omenjenih prevozov kot tudi finančna sredstva, ki so namenjena temu področju, ustrezna za zagotavljanje kakovostnih prevozov. Zato zavarovanim osebam v posameznih primerih nekakovostnega zagotavljanja prevozov priporočamo, da naslovijo pritožbo najprej na vodstvo javnega zdravstvenega zavoda ali zasebnega izvajalca prevozov, v primeru njihovega neustreznega odziva na pritožbo pa lahko pritožbo naslovijo na zastopnika pacientovih pravic ali na pristojno območno enoto ZZZS. Tudi na podlagi konkretnih pritožb zavarovancev je namreč mogoče vplivati na ustreznejšo raven zagotavljanja prevozov s strani posameznih izvajalcev nenujnih reševalnih prevozov," navajajo na ZZZS in dodajajo, da je pritožb na izvajanje reševalnih prevozov malo.

Upoštevajte navodila osebja

Da se obravnava onkoloških bolnikov nadaljuje tudi v času drugega vala, je izredno pomembno, saj so po prvem valu ugotovili, da je število diagnoz raka upadlo, kar je posledica tega, da je manj ljudi poiskalo ustrezno zdravniško pomoč in ne tega, da bi bilo rakavih obolenj manj. Ves čas onkologi tudi opozarjajo, da je nujno, da se zdravljenje onkoloških bolnikov nadaljuje in da ni prekinitev, kar se je zaradi pomanjkanja osebja in tudi preurejanja prostorov, ki se namenja bolnikom s covidom-19, dogaja na številnih drugih oddelkih. "Bolnike, svojce in širšo javnost prosimo za razumevanje, da so vsi ukrepi inštituta namenjeni zagotavljanju varnosti, da lahko izvajamo onkološko zdravljenje, zato prosimo za strpnost in upoštevanje navodil zdravstvenega osebja OI."

V večini zdravstvenih ustanov so zaradi epidemije covida-19 sprejeli številne preventivne ukrepe, s katerimi želijo preprečiti vdor okužbe v ustanovo in hkrati s tem omogočiti nadaljevanje obravnav. Tako praviloma velja, da se držite navodil, ki vam jih skupaj z datumom obravnave posredujejo po pošti ali telefonu. Na preglede ne prihajajte prej kot 15 minut pred obravnavo, s tem se boste izognili čakanju pred stavbo.  Naloga vseh nas je, da ravnamo preventivno.