Urad, ki ga je vodil Damjan Žugelj, je postopek proti novinarjem portala necenzurirano.si začel pol leta pred parlamentarnimi volitvami zgolj na podlagi prijave, ki jo je 4. novembra 2021 spisal Rok Snežič in jo poslal Finančni upravi RS (Furs), ki jo je nato odstopila Žugljevemu uradu, izhaja iz dokumentov, ki so jih pridobili na portalu.
Pri tem izpostavljajo, da so uslužbenci urada bančne podatke začeli pridobivati le dan po tem, ko je bila anonimka, katere avtor naj bi bil v resnici Snežič, objavljena v javnosti, na družbenem omrežju pa jo je delil tudi Janez Janša. Ta je nato nekatere podatke o plačah novinarjev aprila 2022 navajal na enem od zaslišanj pred preiskovalno komisijo DZ. Žugljev urad je postopek proti novinarjem sprožil, čeprav ti niso bili obtoženi nobenega kaznivega dejanja. Pri tem je urad pridobil podatke za 15 let nazaj.
Kot navaja portal, primer kaže na povezavo med takrat vodilnimi na Fursu, Rokom Snežičem in Janševo vlado.
Portal necenzurirano.si je bil od takrat vladi naklonjenih medijev večkrat obtožen izogibanja plačila davkov in črpanja državnega denarja. Očitali so jim več kaznivih dejanj in davčnih nepravilnosti, čeprav anonimno pismo ni navajalo natančnih številk, temveč se je sklicevalo zgolj na "zanesljive informacije in vire".
Očitki iz anonimke pa, kot kaže, niso pili vode, saj je urad nato konec decembra 2021 obvestil Furs, da ni našel nepravilnosti, do enakih ugotovitev je pozneje prišla tudi Policija. Tožilstvo je zato ustavilo predkazenski postopek.
Preiskava o domnevno nezakonitem brskanju po bančnih računih je medtem dobila epilog. NPU je namreč podal kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo zoper več uradnih oseb, saj obstaja utemeljen sum, da so zlorabile svoj položaj. Preiskava je potekala več kot leto, v tem času so zasegli in pregledali ogromno dokumentacije ter opravili več kot 100 razgovorov in zavarovali elektronske naprave. Na specializiranem državnem tožilstvu so konec septembra prejeli kazensko ovadbo zoper sedem fizičnih oseb. Žuglju in njegovim sodelavcem grozijo do tri leta zapora.
Kot je pojasnil direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Damjan Petrič, so uradne osebe od novembra leta 2021 do februarja 2022 v nasprotju z nekaj zakoni in tudi ustavo pridobivali podatke od domačih zavezancev in tudi tujih državnih organov, ki imajo podobna pooblastila kot ta državni organ na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj s področja organizirane kriminalitete. Pridobivanje podatkov je potekalo brez individualne presoje obstoja razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, osumljeni tudi niso spoštovali pravil informacijske varnosti. Dobili so podatke za 224 transakcijskih računov, in sicer za 32 pravnih in 62 fizičnih oseb, med njimi so tudi nekateri lastniki in direktorji medijev. S tem so kršili pravice do varovanja osebnih podatkov.
KOMENTARJI (383)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.