"Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič se je očitno odločil, da bo nadaljeval z zastraševanjem javnosti, predvsem pa delavcev," pravi sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Milan Utroša.
Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič ocenjuje, da so izračuni GZS narejeni "na pamet". "V tej državi ni svetnika, ki bi znal izračunati, kje je prag, ki ob povečanju minimalne plače povzroči dodatno odpuščanje," še dodaja. Zanikal je navedbe Hribarja Miliča, da posebno visoke dohodke v Sloveniji prejema manj kot 300 ljudi. Navedel je podatke davčne uprave, da je leta 2007 5.900 zaposlenih prejemalo od 500- do 1.000-kratnik povprečne plače, 930 pa več kot 1.000-kratnik povprečne plače v državi. Po podatkih statističnega urada je povprečna mesečna neto plača za leto 2007 znašala 834,50 evra.
ZSSS opozarja, da sedanja minimalna plača znaša okoli 431 evrov neto, medtem ko je prag revščine že leta 2007 znašal 495 evrov. Poleg tega izpostavlja neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (konec junija je bilo za 160 milijonov evrov neplačanih prispevkov) in na izčrpavanje podjetij s strani managerjev.
'Zakaj je dodana vrednost nizka?'
V ZSSS se ob opozorilih Hribarja Miliča tudi sprašujejo, kdo je spremenil slovenska podjetja v podjetja, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost na zaposlenega, in kdo namesto na razvojno stavi le na stroškovno konkurenčnost. "Prepričani smo, da za to niso krivi ljudje, ki prejemajo minimalno plačo. Za tako stanje so krivi managerji, katerih vizija upravljanja ne seže dlje od rezanja stroškov in nižanja delavskih pravic," pravi Utroša.
Delavci morajo biti udeleženi pri delitvi dobička
Seja predsedstva ZSSS je "kljub tem grožnjam" sprejela zahteve, med katerimi je tudi dvig minimalne plače na 600 evrov neto oziroma 853,70 evra bruto. Med preostalimi zahtevami so zahteva za uvedbo obvezne udeležbe delavcev pri delitvi dobička, in sicer bi bila obvezna delitev 30 odstotkov dobička, ukinitev obveznosti plačevanja dohodnine za vse z dohodninsko osnovo do 7.410 evrov, povečanje vrednosti neto letnih davčnih osnov ter uvedba dveh novih dohodninskih razredov s 45- in 50-odstotno stopnjo. Poleg tega naj imajo delavci, ki bi bili več kot en mesec po tuji krivdi brez plačila, pravico do nadomestila iz jamstvenega in preživninskega sklada.
Lani 18,6 milijona nadur
Izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je navedel podatek, da je 7.481 podjetij v lanskem letu prijavilo 18,6 milijona opravljenih nadur, kar ustreza letnemu fondu ur za okoli 9.000 delavcev. Ocenjuje, da so prijavljeni podatki glede na celotno število zaposlenih bistveno prenizki, sicer da se delodajalci ne bi zavzemali za podaljšanje delovnega časa in dvig dovoljenega nadurnega dela.
GZS še naprej svari pred zahtevami sindikatov
GZS je že v petek sporočila, da bi lahko ob dvigu minimalne plače nad 600 evrov neto brez dela ostalo 74.000 ljudi. Danes pa so sporočili, da je letos minimalno plačo, ki trenutno znaša 597,43 evrov bruto, v povprečju prvih šestih mesecev prejemalo 19.955 zaposlenih v realnem sektorju v Sloveniji (julija: 17.503), bi to pomenilo povišanje za 252 evrov bruto (upoštevana tudi dodatna splošna olajšava). Zahteva sindikatov realno torej pomeni kar 42-odstotni dvig minimalne plače. Pri tem je treba, kot dodaja GZS, upoštevati, da v primeru minimalnih plač delavcu ostane okrog 60 odstotkov (ob upoštevanju plačanih davkov in prispevkov ter zakonskih olajšavah), pri višjih plačah pa v povprečju manj kot 43 odstotkov.
Zaradi veljavnega plačnega sistema po kolektivnih in podjetniških pogodbah bi sprememba minimalne plače povzročila sorazmerno rast vseh plač v zasebnem sektorju. Ne le, da bodo višjo plačo avtomatično prejeli tudi vsi ti, ki so danes prejemniki nižje plače po kolektivnih pogodbah (teh je po ocenah Statističnega urada RS več kot 30 odstotkov vseh zaposlenih v zasebnem sektorju), temveč bodo tudi ostali zaposleni zahtevali dvig plač, saj ne bodo pristali na uravnilovko.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.