ZSSS: Redna delovna mesta bodo rešila pokojninski sistem

Sindikalisti iz Zveze svobodnih sindikatov so na današnji tiskovni konferenci predstavili študijo o vplivih trendov na slovenskem trgu dela na pokojninski sistem. Za dvig socialnega stanja v Sloveniji je po njihovem mnenju nujno zagotoviti nova delovna mesta, pravno državo in socialno varnost.

Po raziskavah Mladine iz let 2000 in 2010 se je delež mladih, zaposlenih za nedoločen čas v obdobju 2000–2010 skoraj prepolovil, izrazito pa se je povečal delež mladih brez ali z manj stalnimi oblikami dela (povečuje pa se tudi število visoko izobraženih mladih med registriranimi brezposelnimi). Če bi 15.000 študentov, starejših od 26 let, naenkrat z redno zaposlitvijo stopilo na trg dela, bi to v pokojninsko blagajno po izračunih ZSSS (predpostavljena bruto plača je 1125 evrov) prineslo dodatnih 49 milijonov evrov.

ZSSS ugotavlja, da se ob znižanju števila zavarovancev med mladimi hkrati dogaja tudi porast fleksibilnih oblik zaposlitev. V starostni skupini med 18 in 29 let je bilo leta 2000 17,7 odstotka mladih redno zaposlenih za določen čas, za nedoločen čas pa 29 odstotkov. Leta 2010 je v tej starostni skupini imelo redno zaposlitev za določen čas 14,1 odstotka, delež zaposlenih za nedoločen čas pa je padel na 16,3. Na ta račun se je povečalo število tistih, ki imajo redno honorarno delo (iz 7,8 odstotka na 11,5).

Med drugim študija, s katero so postregli na današnji tiskovni konferenci pravi, da bi zgolj z zmanjšanjem registrirane brezposelnosti na raven iz leta 2008 (63.216 ljudi – aprila 2011 je bilo v Sloveniji brezposelnih 111.561 oseb) – ob prehodu brezposelnih v redno zaposlitev – v pokojninsko blagajno na letni ravni prispevali skoraj 175 milijonov evrov.

Sindikati sicer nasprotujejo podaljšanju delovne dobe, a se zavzemajo za višjo stopnjo zaposlenosti starejših (55–64 let), ki je leta 2010 v tej starostni skupini znašala zgolj 35,7 odstotka. V Skandinaviji je v tej starostni skupini delovno aktivnih okoli 55 odstotkov prebivalcev. Cilj Evropske unije je bil do leta 2010 doseči 50-odstotno zaposlenost starejših. Če bi Slovenija dosegla ta cilj, bi preteklo leto pokojninska blagajna (ob predpostavki višine bruto plače 1400 evrov) postala bogatejša za 222.650.000 evrov

Dve tabeli kažeta razmerje med zavarovanci (v rednem delovnem razmerju), upokojenci in brezposelnimi. Zaradi rasti brezposelnosti se zmanjšuje število zavarovancev, to pa negativno vpliva na priliv iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja. Obenem se znižuje tudi koeficient razmerja med zavarovanci in upokojenci, ki je leta 2010 znašal 1,6 (za vsakega upokojenca je delalo1,6 zavarovanca).

Hkrati pa ob tem, da se zmanjšuje število zavarovancev, ob rasti števila brezposelnih raste tudi število upokojencev, zaradi česar nastajajo dodatni pritiski na pokojninsko blagajno. Leta 2010 je bilo povprečno število zavarovancev okoli 882.000, število upokojencev 552.500, brezposelnih pa je bilo nekaj več kot 100.000 ljudi. Koeficient razmerja (1,3) med delovno aktivnimi in tistimi, ki to iz različnih razlogov niso (pokoj, izguba zaposlitve), je torej še bistveno bolj neugoden od koeficienta razmerja med zavarovanci in upokojenci.

"Naš pokojninski sistem je odvisen od stanja v gospodarstvu. Če gre gospodarstvu slabo, če ni novih delovnih mest, če ni investicij, pomeni to težave v pokojninskem sistemu," je na tiskovni konferenci dejal izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij na ZSSS Andrej Zorko. Za dvig socialnega stanja v Sloveniji je po njegovem mnenju nujno zagotoviti nova delovna mesta, pravno državo in socialno varnost.

Nova reforma po prepričanju Zorka ni potrebna, saj tista, sprejeta leta 2000, po njegovem mnenju deluje. Z njo je Slovenija že dosegla zvišanje delovne dobe, ki se je v štirih letih povišala za 3,2 leta, kar je veliko več od povprečja EU. Dvig delovne dobe v času gospodarske nestabilnosti pa je po njegovem mnenju neodgovorno dejanje.