Opozicija bi dala več gospodarstvu in več privarčevala

Parlamentarni odbor za gospodarstvo se je seznanil z izhodno strategijo za obdobje od leta 2010 do leta 2013, pri tem pa mu opozicijski poslanci očitajo, da premalo skrbi za gospodarstvo. Gospodarski minister Matej Lahovnik je ob predstavitvi poudaril predvsem, da se je vlada pri oblikovanju strategije zavedala javnofinančnih omejitev. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš je napovedal nekatere spremembe operativnih programov za črpanje sredstev EU, da bi bil tako zagotovljen čim večji učinek sredstev za konkurenčnost in razvoj.

Najtrši oreh bo po mnenji ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs zmanjšanje javne porabe, pri tem pa bo po njenih besedah potrebno sodelovanje koalicije in opozicije. Hkrati dodaja, da je treba javnim uslužbencem sporočiti, da niso krivi za nastali položaj. Potrebno bo zagotoviti, da bo javna uprava lahko z manj zaposlenimi opravljala enak obseg storitev, za kar bosta potrebna optimizacija poslovanja in odprava bremen.

SDS in SLS bi dala več gospodarstvu

Poslanec SDS Andrej Vizjak pravi, da so po mnenju njegove stranke taki dokumenti potrebni, a bi morali biti strukturirani, hkrati pa bi morali vsebovati mešanico različnih stvari. Strinjajo se z javnofinančno konsolidacijo, pogrešajo pa prave korake, ki bi k njej privedli. Ob tem se je tudi vprašal, kako namerava vlada doseči, da bodo prihodki do leta 2013 za 15 odstotkov višji, če pa v tem času ne bo prišlo do zvišanja davkov, pričakovana pa je tudi razmeroma nizka gospodarska rast. Ob tem je vladi očital, da se preveč posveča javnemu sektorju in premalo razbremenitvi gospodarstva. Meni, da bi bilo mogoče v javnem sektorju privarčevati več kot napovedanih 1,2 milijarde evrov. V SDS so namreč prepričani, da so za izhod iz krize ključnega pomena podjetja in jim je zato potrebno prepustiti upravljanje z denarjem, ki ga ustvarijo, vlada pa po besedah Vizjaka napoveduje več pobranih davkov.

Podobno je menil tudi predsednik opozicijske SLS Radovan Žerjav, ki je prepričan, da bi lahko država privarčevala vsaj 900 milijonov letno. Če je tako varčevanje mogoče v podjetjih, je tudi v javni upravi, zagotavlja sam. Tudi on meni, da bi se lahko vlada več ukvarjala z gospodarstvom, razbremenitev tega sektorja pa bi morala biti tudi po njegovih besedah prednostna naloga države.

Delodajalci bi želeli sodelovati pri oblikovanju strategije

V razpravi so sodelovali tudi predstavniki gospodarske in obrtno-podjetniške zbornice ter Združenja delodajalcev Slovenije, ki so obžalovali predvsem to, da v pripravo dokumenta niso bili vključeni, hkrati pa so tudi nasprotovali zvišanju minimalne plače, saj takšna obremenitev v teh razmerah ni vzdržna.

ZSSS ne izključuje referenduma

'Sindikati imamo močno orodje'

Izrazil je upanje, da se bodo politiki spametovali, pri čemer dodaja, da imajo sindikati močno orodje. Pri tem ne izključuje možnosti referendumov, pri tem pa je izrazil mnenje, da bi bil socialni dialog pametnejša pot. V ZSSS so zelo kritični do socialne kapice, postavitve zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov, ki po mnenju predsednika "na simbolni ravni razgali premik v smer, ki jo želi vlada doseči. Pod temi zelo prijaznimi besedami se skriva kapitulacija vlade pred najbogatejšim slojem v Sloveniji".

Ta sloj bo po njegovih besedah sedaj, poleg znižanja pri dohodnini, dobil še dodaten privilegij. "Socialna kapica pomeni rušitev načela solidarnosti kot temeljne vrednote v Sloveniji," dodaja izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko. Kritičen je do tega, da izhodna strategija ne pokaže, koliko od 235 milijonov evrov manka, ki ga bo po izračunih vlade postavitev kapice ustvarila, bodo pokrili na novo uvedeni prispevki npr. pri avtorskih pogodbah ali študentskem delu. Na to po njegovih besedah kažejo tudi napovedane spremembe pri zakonu o delovnih razmerjih – v prvi fazi znižanje odpravnin in odpovednih rokov, v drugi pa znižanja pri malici, regresu, odmorih, dodaja Zorko. Glede odpravnin opozarja, da bi bilo treba najprej preveriti, kdo dobiva najvišje odpravnine in še leto dni po prenehanju funkcije prejema nadomestila plače.

Nekaj ukrepov predlagali sindikati

Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič pa priznava, da izhodna strategija vsebuje tudi nekaj ukrepov, ki so jih sindikati zapisali v svojem memorandumu. To so npr. centralizacija javnih naročil, spodbujanje obnovljivih virov energije, enotno upravljanje z nepremičninami v lasti države, pri tem pa Rožič pojasnjuje, da preboja ne bo mogoče doseči z gradnjo infrastrukture in zniževanjem stroškov dela, ampak z usmerjanjem v razvoj in spodbujanje inovativnosti.

Pri napovedanih spremembah pokojninskega sistema ter zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja izvršna sekretarka ZSSS za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm pogreša zaveze vlade, da bo strukturne reforme uvajala po posvetovanju s socialnimi partnerji. "Gre za neevropski pristop. Postavlja se vprašanje, ali ta izhodna strategija celo ne prejudicira določenih rešitev pri strukturnih reformah pokojninskega in zdravstvenega sistema," pravi Böhmova.

Predvidene spremembe zdravstvenega zavarovanja kažejo, da si vlada ne prizadeva pomagati prebivalstvu pri premagovanju socialnih posledic krize. "Ravno obratno – vlada zmanjšuje raven socialne varnosti v času recesije, namesto da bi jo dvigovala. Ta leva vlada je pripravila bolj ostre rešitve od nekdanje desne vlade," dodaja Böhmova.