Žrtve nasilja so vedno bolj glasne

Policisti, državni tožilci, sodniki, socialni delavci, šolniki, priznani pravni teoretiki in kriminologi so na posvetu z naslovom Nasilje v družini že deveto leto zapored združili moči v iskanju rešitev in odgovorov na področju ukrepanja in preprečevanja nasilja med najbližjimi.

Nasilje v družini je izredno težko odkrivati, obravnavati in proučevati, saj se dogaja daleč od oči in ušes preiskovalcev. Tako žrtve nasilja kot tisti, ki ga povzročajo, o nasilju v intimnih odnosih neradi spregovorijo neznanim osebam in primerov, za katere policisti nikoli ne izvedo, je še vedno preveč. Prav zaradi tega je ključnega pomena aktualno sodelovanje med posameznimi institucijami, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstva in sodišča, zdravstvene ustanove in nevladne organizacije, ugotavljajo strokovnjaki. Rezultati so vzpodbudni.

Vse več prijav nasilja

"Zaradi zakona o preprečevanju nasilja v družini, pravilnikov o obveznosti sodelovanja, obveščanja in prijavljanja med institucijami se je število prijav zelo povečalo,“ nam je ob robu posveta zaupala Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Tatjana Mušič. Števila prijav nasilnih dejanj nam sicer niso zaupali, a kot pravijo, so rezultati zakona ter pravilnika o sodelovanju policije s centrom za socialno delo, ki je stopil v veljavo aprila lani, dobri.

Velik problem je, ker si žrtve včasih premislijo

Ta občutek je po njenih besedah prisoten že v fazi, ko se žrtve obračajo po pomoč k policiji, vendar se zaradi stopnje ogroženosti žrtve takrat vseeno odločijo za iskanje pomoči. "Ko se zadeva enkrat pomiri, žrtev rekapitulira vse, kar se je zgodilo in postopki se vsaj na videz končajo neuspešno," pravi. Žrtve si tako v postopku prijave večkrat premislijo. Ravno takšne primere pa po njenih besedah lahko reši sodelovanje med insititucijami. "Če policija s sodelovanjem z zdravniki, socialnimi delavci ter ostalimi zbere toliko podatkov, da ni več potrebe, da se kot kronski dokaz uporabi žrtev samo, ima ta avtonomno pravico, da se umakne,“ pojasnjuje Filipčičeva. Ravno to je najboljša stran sodelovanja med organi pregona in ostalimi insititucijami, še dodaja.

Poseben tim za ukrepanje v primeru nasilja v družini

Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, ki je stopil v veljavo aprila lani, policistom naroča sodelovanje z Centri za socialno delo. V primeru, da je varnost žrtve ogrožena oziroma da obstaja verjetnost ponovitve nasilnih ravnanj, se lahko po novem namreč skliče poseben tim za obravnavanje nasilja v družini. Policija v takem primeru pridobiva, izmenjuje in posreduje informacije, pomembne za ukrepanje drugih organov in organizacij, predvsem o tem, kdo je osumljen storitve kaznivega dejanja, kdo je o kaznivem dejanju vedel pred prijavo, kako se na razkritje nasilja odzivajo družinski člani, kdo je, poleg glavnega osumljenca, še osumljen storitve kaznivega dejanja in druga dejstva, znana policiji.