Zpiz: število upokojitev je skrb vzbujajoče

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je lani posloval z izravnanimi prihodki in odhodki v višini skoraj pet milijard evrov. A številni podatki za 2011 so skrb vzbujajoči, med njimi tudi podatek o dobrih treh odstotkih več upokojitev iz obveznega zavarovanja kot v 2010, je v predstavitvi lanskega poročila dejal direktor Marijan Papež.

"Leto 2011 je bilo v znamenju težke gospodarske krize, kar se je pokazalo tudi v delovanju Zpiza," je danes na seji sveta zavoda dejal generalni direktor Papež. "Lani se je povečevala brezposelnost in plačevanje prispevkov je bilo slabše, vendar je zavod svoje poslanstvo izvajal korektno," je povzel.

Zpiz je lani posloval z izravnanimi prihodki in odhodki v višini 4,94 milijarde evrov. Med prihodki so prispevki za socialno varnost predstavljali 68 odstotkov, kar je za 1,4 odstotka manj kot leto prej, je povedal. "Struktura prihodkov je skrb vzbujajoča," je ocenil.

Prav tako so po njegovih besedah skrb vzbujajoči tudi podatki o padanju števila zavarovancev in večanju števila upokojencev. Zavarovancev je bilo lani nekaj manj kot 870.000, kar je za 1,4 odstotka manj kot leto prej.

Po drugi strani je bilo upokojencev iz obveznega zavarovanja lani že skoraj 570.000, kar je za 3,1 odstotka več kot leto prej. Starostnih upokojencev pa je bilo nekaj več kot 385.000, kar je celo za 4,8 odstotka več kot leto prej. Gre za največji porast v zadnjem desetletnem obdobju. "To je skrb vzbujajoče," je dejal generalni direktor.

Ob razpravi v javnosti o uvedbi socialne kapice pa pravi, da je ta instrument "v določeni situaciji sprejemljiv, vendar pa ne v danih razmerah". "Če bi se res določila, bi se morala zelo visoko. Vendar v dani situaciji uvedba tega instrumenta ni primerna," je poudaril.

'Učinki reforme niso taki, kot bi lahko bili'

V razpravi je Tatjana Čerin iz vrst predstavnikov delodajalcev postavila vprašanje, ali lahko glede na podatke iz zadnjih desetih let res govorimo o učinkovitosti pokojninske reforme iz leta 1999. Pri tem je izpostavila, da se je povprečna upokojitvena starost žensk v obdobju od leta 2001 do 2011 zvišala za dve leti in pol, pri moških pa se je celo znižala za tri mesece.

Predsednica sveta Anka Tominšek, sicer predstavnica upokojencev, se je strinjala s tem, da učinki reforme niso taki, kot bi lahko bili. "Če bi pravočasno ukrepali glede na izkušnje iz prakse, bi lahko imeli boljše rezultate," je dejala.

Dušan Rebolj iz vrst sindikatov je predlagal razpravo na svetu o tem, kaj bi lahko predlagali za izboljšanje stanja v državi. "Lahko imamo še 50 reform, vendar brez večjega zaposlovanja ne bo učinka," je dejal.

Člani sveta so obravnavali tudi raziskavo o socialno-ekonomskem položaju upokojencev in starejših, ki so jo izdelali na Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Kot je v predstavitvi ugotovitev dejala Nataša Kump, se je položaj upokojencev slabšal vse od leta 1999. Upokojencev v gospodinjstvih z nizkimi dohodki je bilo vse več - v letih od 2008 do 2010 je bilo takih že več kot 40 odstotkov vseh upokojencev, je povedala.