Kot je v nagovoru na konferenci dejal predsednik DZ Igor Zorčič, ruska agresija predstavlja vse, proti čemur si EU prizadeva. Napad na Ukrajino je namreč napad na temeljne evropske vrednote miru, demokracije in sožitja narodov.
"Zato se moramo kot voditelji ključnih evropskih predstavniških institucij zavedati, da boj Ukrajincev za mir in svobodo ni samo njihov, marveč je boj celotne evropske demokratične skupnosti," je dejal Zorčič. Kot je ocenil, je unija to z enotnim solidarnim in odločnim odzivom, ki ga še krepi, tudi dokazala.
Številni Evropejci so odprli svoja srca in domove ter nudijo pomoč in zatočišče sedaj že milijonom Ukrajincev na begu pred vojnimi grozotami. "Evropa je pokazala, da solidarnost ostaja njeno temeljno vezivno tkivo," je izpostavil. Zorčič ob tem ugotavlja, da so pomembno vlogo od izbruha vojne odigrali tudi parlamenti držav članic EU z ostrimi obsodbami ruske agresije ter neomajno podporo Ukrajini in njenemu ljudstvu.
"Ukrajini so parlamenti posodili svoj glas in svetu sporočili, da je njena prihodnost v Evropi, da si želimo, da postane del evropskega projekta," je poudaril Zorčič. Posebej pomemben se mu zdi tudi poziv, da je treba krizo rešiti s političnim dialogom, temelječim na spoštovanju demokratičnih vrednot. Izrazil je veselje, da je zbrane predsednike parlamentov prek videokonference danes nagovoril tudi ukrajinski kolega Ruslan Stefančuk.
Prihodnost Ukrajine pa je le košček večje nedokončane sestavljanke združene Evrope, je dodal. "Celovitega odgovora na aktualno situacijo zato ne smemo iskati v vakuumu ukrajinske krize. EU kot simbol napredka in stabilnosti mora vodilno vlogo ohraniti in okrepiti v svoji celotni soseščini. Širitvena politika mora pri tem ostati ena ključnih geostrateških orodij unije, pospešitev širitvenega procesa pa njena pomembna prednostna naloga," je navedel.
Prepričan je, da časa za neutemeljeno omahovanje ni več. "Zaradi zaskrbljujoče krhke stabilnosti Zahodnega Balkana so naša jasna sporočila regiji bolj pomembna kot kdajkoli, saj bomo le tako preprečili, da se negativni učinki vojne v Ukrajini ne prelijejo tudi v ta del Evrope," je opozoril Zorčič.
Ključno se mu zdi, da postane širitveni proces še bolj dinamičen in kredibilen, evropska perspektiva pa jasno opredeljena in časovno oprijemljiva, saj to spodbuja reformna prizadevanja. V tej luči moramo zato pričakovati konkreten napredek pri vključevanju Zahodnega Balkana in na ta način obravnavati tudi prošnje za članstvo v uniji, ki so jih nedavno podale Ukrajina, Gruzija in Moldavija, meni Zorčič. Prepričan je, da je njihova evropska prihodnost v interesu nas vseh.
Prav tako si mora EU prizadevati za čim bolj ambiciozno sosedsko politiko. "Intenzivno regionalno sodelovanje z EU kot vodilnim partnerjem mora postati norma ustvarjanja širokega prostora svobode, varnosti in blaginje na celotni evropski celini. Orodja za doseganje tega cilja so na voljo, na nas pa je, da zberemo politično voljo in jih uporabimo," je pozval.
Tudi predsednik sobranja republike Severne Makedonije Talat Xhaferi, ki se je EU zahvalil za vso pomoč in podporo njihovi državi za izvedbo reform za vstop v unijo, je prepričan, da trenutni tektonski premiki na področju varnosti kažejo jasno potrebo po krepitvi partnerstva in širitvi EU, saj je to izredno pomembno za stabilnost regije.
Pozval je k temu, da se evropski narativ o širitvi čim prej prilagodi in da se v njem upoštevajo nedavne drastične spremembe evropske varnostne, gospodarske in energetske krajine. "Želimo, da širitveni proces postane bolj dinamičen in se čim prej začnejo pristopna pogajanja," je dejal.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.