Delegacija odbora Libe: zaskrbljeni zaradi polarizacije in tona razprave, a ustanove delujejo

Po izjemno burnem dogajanju na spletu, ki je pospremilo obisk delegacije, je zaključna tiskovna konferenca minila precej umirjeno. Vodja delegacije Sophie in 't Veld, nizozemska evropska poslanka iz vrst Renew Europe, ki je bila že dolgo pred obiskom tarča kritik premierja Janše, je ob koncu obiska v hiši EU v Ljubljani dejala, da bil namen obiska preverjanje stanja v državi. "Gre za monitoring, nismo sodišče, ki na koncu izreče sodbo", je poudarila. Kot je povedala, se je proces začel že precej pred obiskom, ko so se med drugim pojavile skrbi o medijski svobodi v državi. Dejala je, da se žal niso srečali s premierjem in nekaterimi ministri, da pa so se vseeno srečali s širokim krogom deležnikov: "Želeli smo dobiti čim širšo sliko, zdaj se bomo vrnili v Bruselj in začeli zapisovati ugotovitve in zaključke."

Je pa izpostavila nekaj opažanj. Meni, da javne institucije pri nas delujejo dobro. So pa našli tudi nekaj izzivov. Med drugim jih je zmotil ton javne debate in dejstvo, da se politika zapleta v nivo debate, ki je neprimeren. "Takšna debata vodi v ozračje strahu, nezaupanja, seje nezaupanje v javne ustanove in med njimi." Opazili so, da se nekatere odločitve odlagajo in se je treba zanje boriti na sodišču, pri čemer je izpostavila financiranje STA. Skupino skrbi odlaganje imenovanja evropskih delegiranih tožilcev in tožilcev v Sloveniji. "Opazili pa smo še, da se sovražni govor sprevrže tudi v nadlegovanje in tožbe," je dejala. 

To, da ustanove delujejo dobro, je seveda ohrabrujoče, za razliko od dogajanja v nekaterih drugih državah, je ponovila, je pa tudi veliko razlogov za skrb, saj naraščajo pritiski, tudi na novinarje in ustanove, in lahko se zgodi, da v takšni klimi, ko narašča javno nezaupanje, pride do točke, ko mediji in demokratične ustanove ne morejo več normalno delovati. "Mislim, da je samo ena Slovenija, lahko se seveda ne marate, ampak ta raven polarizacije, ko dialog ni več mogoč, je zaskrbljujoč. Smo v drugih državah videli, da lahko to na koncu povzroči erozijo zaupanja v demokratične ustanove. Čeprav sicer še nismo tam."

 Odgovorne je pozvala k financiranju STA in imenovanju tožilcev. "Prav tako nam je bilo povedano, da je treba po letih, desetletjih popraviti medijsko zakonodajo. Težave se niso začele pred letom in pol, ampak že prej. Nam je pa veliko ljudi omenilo, da se stvari zdaj zaostrujejo," je svojo oceno zaključila in 't Veldova. 

V odgovoru na vprašanje, zakaj delegacija ni dovolila snemanja srečanja na ministrstvu za kulturo, pa je dejala, da odbor ne deluje na takšen način in tudi tokrat niso želeli narediti izjeme. Prepričana je tudi, da tam, kjer je zaupanje, to ni potrebno. Izrazila je upanje, da bo v prihodnje le izvedeno srečanje. 

Dejala je, da obisk takšnih monitoringov ne pomeni, da je država na zatožni klopi, saj na primer razpravljajo tudi o Španiji, Belgiji. 

Pa njen komentar na spletno izmenjavo mnenj? "Kdor je na oblasti, ima še posebno odgovornost do tona debate in do tega, da krepi zaupanje v javne ustanove," je dejala v splošnem komentarju na žgočo debato, ki se je razplamtela ob obisku, a poudarila, da same izmenjave mnenj na Twitterju ne bo komentirala. 

Za Tomčevo glavno sporočilo misije Evropskega parlamenta dobro delovanje institucij

Bistveno sporočilo misije skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic (DRFMG) je, da institucije v Sloveniji delujejo dobro in da se s takšnimi ali podobnimi težavami soočajo v vseh državah EU, je ob zaključku misije sporočila evropska poslanka Romana Tomc, tudi članica misije.

Kot je dodala na Twitterju, na misiji ni bilo ugotovljenih pomembnejših sistemskih kršitev slovenske vlade, ki bi zahtevale ukrepanje Evropske komisije ali Evropskega parlamenta, kar da je jasno povedala tudi vodja skupine evropskih poslancev. Tomčeva, ki je v misiji sodelovala kot evropska poslanka iz vrst desnosredinske EPP, je menila, da so člani delegacije izvedeli veliko, vendar da kljub temu niso dobili povsem celovite slike.

Po njenem prepričanju je razumljivo, da nekateri kolegi ne poznajo najbolje stanja v Sloveniji. "Zato tudi ne morejo vedeti česa vsega, zelo pomembnega, sploh ni bilo povedanega," je sporočila. Kot precej nenavadno je izpostavila, da ni mogla razpravljati in komentirati razprave, lahko je le postavila vprašanja. "Nezmožnost odziva je bila posebej omejujoča, ko so gostje zavajali ali zamolčali bistvene informacije, pomembne za osvetlitev stanja," je menila.

Znatno več časa so po njenih besedah dobili gostje, ki so kritizirali vlado, kot poseben problem pa je omenila "neuravnoteženo sestavo vabljenih". Dodala je še, da nihče nima možnosti izvedeti, kaj so posamezniki povedali, niti kaj so člani misije spraševali, ker so razgovori z vabljenimi zaprtega tipa. "Ni jasno, zakaj skrivnostnost, saj ne gre za interne politične zadeve. Nepreglednost vsekakor daje možnost kreativne razlage in zaključkov," je zapisala.

Vse to po njenem mnenju vzbuja dvom, da pri misiji ne gre za iskreno željo ugotavljanja resničnega stanja vladavine prava in medijev v Sloveniji. Ne bi bilo dobro, da bi bila misija le eden od korakov pri scenariju priprave resolucije proti Sloveniji v Evropskem parlamentu, je dodala in še izrazila upanje, da bo končno poročilo pošteno in uravnoteženo.

Zorčič o razgradnji pravne države

Danes se je delegacija sicer srečala tudi s predsednikom DZ Igorjem Zorčičem. Zorčič je po srečanju dejal, da so mu člani odbora postavili nekaj vprašanj o stanju v Sloveniji. "Sestanek je bil konstruktiven," je dejal in ocenil, da so se dolžni udeleževati takšnih sestankov, če smo se že znašli v situaciji, ko ustanove EU hodijo preverjat, ali v Sloveniji še vlada demokracija. 

Dejal je, da je člane delegacije zanimalo "vladanje z odloki", v zvezi s čimer jim je pojasnil, da gre za sporne ustavno-pravne ukrepe, ki pa jih je mogoče sanirati s spremembo zakona. Prav tako jih je zanimalo spoštovanje medijske svobode, saj so seznanjeni s situacijo STA. "Povedal sem jim, da je vlada dolžna zagotoviti primerno financiranje STA," pravi Zorčič, ki meni, da so člani komisije utrdili svoja prepričanja o Sloveniji. 

Zorčič tudi meni, da imamo velike težave s pravno državo: "Ko del oblasti ne spoštuje zakonov, si jih prireja, potem je dejstvo, da je pravna država v razgradnji." 

Včerajšnja Twitter debata danes po njegovem ni bila tema pogovora, je pa ponovil, da je Janševa komunikacija škodljiva za Slovenijo. To, da moramo EU pojasnjevati, kaj se pri nas dogaja, ga skrbi, saj takšne komisije običajno obiskujejo "problematične države". Predstavlja pa vse skupaj, kot poudarja, tudi težavo za mednarodni položaj Slovenije, kjer si je Slovenija prizadevala biti spoštovana država. Sem pa, pravi, komunikacija preko "napol gostilniških kanalov", kot se je izrazil, ne sodi. 

Vseeno so po njegovem bolj kot predčasne verjetne redne volitve. "Ne glede na to, da ima koalicija formalno manj kot polovico glasov, v DZ uživa podporo," je ocenil in pri tem meril na naklonjenost nekaterih poslancev zunaj koalicije. 

Delegacija tudi pri varuhu človekovih pravic

Z delegacijo odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) se je danes srečal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Uvodoma je predstavil delo in pristojnosti institucije, orisal področja, ki so varuha zaposlovala v obdobju epidemije, odgovarjal na vprašanja, povezana s tujsko zakonodajo in migracijami, ter podal svojo oceno o stanju pravne države in medijske svobode, so sporočili iz njegovega urada.

Na vprašanje evropske poslanke in vodje delegacije Sophie in 't Veld o podpisu izjave, ki so jo predstojniki informacijskega pooblaščenca, komisije za preprečevanje korupcije, računskega sodišča in varuha človekovih pravic sprejeli ob 30. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, je dejal, da je šlo za poziv k ustrezni komunikaciji in spoštovanju ter prepoznavanju pomena samostojnih in neodvisnih državnih organov v demokratični družbi, ne glede na časovni okvir.

Spomnil je na pritiske politike, ne glede na politično opcijo, ki jih je bil zaradi svojih odločitev pogosto deležen tudi sam in so se odražali v neposrednih ter pogosto koordiniranih napadih preko medijev in socialnih omrežij.

V zvezi z (ne)financiranjem STA je ponovno poudaril, da je zaskrbljen zaradi neizvajanjem obstoječe zakonodaje. Meni namreč, da bi se postopki financiranja morali izvesti po obstoječih merilih brez nepotrebnih odlašanj, morebitne pomanjkljivosti v dosedanji ureditvi pa ustrezno odpraviti. "Oba javna servisa, to sta Radiotelevizija Slovenija in Slovenska tiskovna agencija sta potrebna posebne pozornosti in ne smeta biti talec oziroma plen vsakokratnih zmagovalcev volitev," je dejal.

V zvezi s protesti je Svetina poudaril, da jih varuh spremlja že ves čas prek obravnave konkretnih pobud prizadetih posameznikov. Glede nedavnih protestov 5. oktobra, ko je policija uporabila tudi vodni top in ostala sredstva, pa je dejal, da je varuh takoj začel z aktivnostmi za preverbo postopanja policije. "Razumemo zaskrbljenost državljanov in zagotavljamo, da bomo, kot vedno, tudi tokrat postopek vodili neodvisno in samostojno, v skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic," je še povedal.

Kot smo poročali, od 13. do 15. oktobra v Sloveniji poteka uradni obisk delegacije Evropskega parlamenta. Gre za sedem poslank in poslancev iz odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter poslanca iz odbora za proračunski nadzor. 

Namen njihovega obiska je oceniti stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. Na programu so se znašla srečanja z novinarji, varuhom človekovih pravic, predsednikoma računskega in ustavnega sodišča, informacijsko pooblaščenko in vrhovno državno tožilko. Ni pa torej delegacije želel sprejeti premier Janša, ki je vse skupaj pospremil s spornimi zapisi na družbenih omrežjih, zaradi česar so sledile obsodbe takšnih zapisov iz domačega in evropskega političnega okolja.