Državni zbor razdeljen na pol, '46 glasov trenutno nima nobena stran'

Koalicija včeraj v državnem zboru ni uspela zbrati dovolj glasov za razrešitev Igorja Zorčiča – za je glasovalo 45 poslancev SDS, NSi in SMC, pri tem sta bili dve glasovnici neveljavni. Opozicija ter novonastala poslanska skupina nepovezanih poslancev pa je glasovanje obstruirala. 

Za razrešitev je torej zmanjkal en glas, kljub temu, da je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec pred tem zatrjeval, da imajo dogovorjenih dovolj glasov. Nato pa dejal, da bi se to tudi pokazalo, če ne bi prišlo do obstrukcije. Tako pa se je del opozicije ustrašil in svoje poslance umaknil, "kar pomeni, da ne zaupajo svojim poslancem," je dejal. Predčasnim volitvam pa se po njegovi oceni ne bližamo, "saj koalicija deluje".

V koalicijskih vrstah sicer že napovedujejo, da bodo Zorčiča znova poskušali zamenjati. Predlog so SDS, NSi in SMC sicer vložile po tem, ko so trije SMC-jevi poslanci, Zorčič, Janja Sluga in Branislav Rajić, skupaj z Jurijem Lepom ustanovili svojo poslansko skupino. 

Opozicija poziva k predčasnim volitvam 

Iz opozicijskih vrst pa medtem že prihajajo pozivi k predčasnih volitvam. Da "ta koalicija zdaj dokazano nima več večine," je po glasovanju dejal predsednik LMŠ Marjan Šarec. Vsaka koalicija, ki bi se zavedala resnosti položaja, pomena demokracije in stanja v državi, bi po njegovih besedah odstopila in šla na predčasne volitve. Namen obstrukcije je bil, da se izkaže, kdo bo ostal v dvorani in kdo je resnična opozicija, je dodal. Med tistimi, ki so ostali v dvorani, pa je vendarle očitno "prevladala tudi vest", zato zamenjava predsednika DZ ni uspela, je dodal. 

Da bo rezultat glasovanja tesen, je bilo po mnenju vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca mogoče sklepati že na začetku. "Ampak državni zbor je pokazal, da se ne bo pustil poteptati vladi," je dejal. Tudi on dodaja, da koalicija očitno nima več večine v DZ, glasovanje pa tako vidi kot korak k predčasnim volitvam. Bo pa treba po njegovih besedah v prihodnje še pokazati, da obstajajo alternativne rešitve in da "se lahko s čim prejšnjimi volitvami v državo vrne nek demokratični standard, ki lahko državo popelje iz krize".

Razmere v državnem zboru so nejasne 

Vodja poslancev SD Matjaž Han pa je (bolj realno) ocenil, da trenutno 46 glasov nima nobena stran. Pri tem je spomnil, da se tudi že v preteklosti razne napovedi glasovanja niso uresničile ter da ima Slovenija v tem trenutku manjšinsko vlado, politične razmere pa so nejasne. Glede tega, kako bo koalicija delovala v prihodnje, se ni želel opredeljevati. "Naj gre tudi ta državni zbor za 12 dni v politični lockdown, da se strasti umirijo." 

Vrnitev Počivalška v poslanske klopi? 

Zorčič sam sicer glasovanja o svoji razrešitvi ne primerja z dogajanjem v zakonodajnih postopkih, saj vlada za svoje predloge uspešno prejema večino. Po uspešno prestanem glasovanju je ocenil, da so bili poslanci pod velikim pritiskom, raznimi grožnjami, tudi s tem, da bodo sledile volitve. "Verjamem, da je bil vsak od tistih, ki je ostal v dvorani DZ, pred težko odločitvijo, a na koncu je zmagal razum. To je zelo pomembno tudi za bodočo prakso, in sicer, da DZ kot najpomembnejša demokratična institucija ostane suveren in se ne pusti diktirati od vlade." 

Sedaj že nekdanja vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga pa omenja nov scenarij, po katerem bi koalicija pridobila potreben en dodaten glas. Zdravko Počivalšek bi se z ministrskega položaja lahko vrnil v državni zbor. Na to je sicer Zorčič dodal, da bi šlo za zelo nenavadno politično akcijo: "To me spominja mogoče na film Terminator, ko se vrne v preteklost, da bi likvidiral nekega vodjo upora." 

 Pahor: Menjava predsednika DZ je v izključni pristojnosti poslancev

Predsednik Borut Pahor je v zvezi s torkovim glasovanjem na izredni seji državnega zbora, na katerem vladni koaliciji ni uspelo razrešiti predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, dejal, da je izvolitev predsednika DZ v izključni pristojnosti poslancev, zato niti s komentarjem kot predsednik republike ne sme vplivati na njihove odločitve.

Ob tem je ob robu obiska v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor dodal, da sta z Zorčičem v vsem času, odkar opravlja svojo funkcijo, odlično sodelovala, zato upa, da bo tako tudi v prihodnje.

Glede nastalega položaja, v katerem niti koalicija niti opozicija nimata dovolj glasov, je dejal, da ni usodno vprašanje, ali imamo manjšinsko vlado ali ne, saj smo tudi v mandatu prejšnje imeli opravka z vlado, ki je opravljala svoje delo v pogojih manjšinske podpore.

"Vendar je svoje delo lahko opravljala. Dokler bo ta vlada ocenila, da svoje delo lahko opravlja in da se lahko osredotoča predvsem na zaključno fazo soočanja z zdravstveno krizo, potem menim, da tudi v takih, sicer politično težjih pogojih, država lahko sprejema vse nujne ukrepe in se uspešno sooči s krizo," je prepričan Pahor.

Predsednik ne izključuje niti možnosti, da bi se sestal s predsedniki parlamentarnih strank, saj je sam ves čas zelo naklonjen dialogu. Spomnil je na srečanje izpred meseca dni na Brdu pri Kranju, na katerem je sodelovalo sedem od devetih predsednikov parlamentarnih strank, kjer so se po njegovih besedah pogovarjali tudi o številnih vprašanjih, ki niso bile neposredno povezane s samim reševanjem krize.

Če bo politična volja in bodo voditelji strank menili, da je lahko v kakšno pomoč ali korist za to, da bi se pogovarjali, izmenjali mnenja in poiskali najboljšo rešitev za to, da se okrepi zaupanje ljudi v ravnanje oblasti, je Pahor pripravljen to storiti.

Na vprašanje o možnostih za predčasne volitve je odvrnil, da je bil pred dobrim letom zaradi soočanja s krizo zadovoljen, ker smo dobili vlado, v tej krizi pa smo še vedno. "Vsak, ki poskuša nepristransko gledati na politični prostor, razume, da je dobro, če imamo v času krize operativno vlado. To je boljše kot razpis volitev in odlašanje z vzpostavitvijo nove oblasti," je dejal Pahor.

Če ni mogoče drugače, potem lahko po njegovem mnenju pride tudi do tega slabšega scenarija, a imenovanje ali razrešitev vlade je stvar državnega zbora, in ne predsednika države. Ves čas aktualne krize in tudi sicer je njegov moto, da vlade ne podpira niti ne podira, pač pa z njo sodeluje. To velja za katerokoli vlado, tudi s to in do konca, je še dodal, saj le v sodelovanju vidi moč, da skupaj premagajo sedanje razmere.