Države Zahodnega Balkana o vstopu v EU: 'Zaslužimo si iskren odnos'

Kot je na novinarski konferenci po srečanju na Brdu pri Kranju povedal Igor Zorčič, je bil namen tega srečanja, da se širitveni proces EU na Zahodni Balkan ohrani na mizi in ga tudi pospeši. Poudaril je, da se zdi, da "ta proces ni samo zastal, ampak se je celo obrnil v napačno smer".

Po njegovih besedah parlamenti nekaterih držav Zahodnega Balkana EU in pridruževanja povezavi ne vidijo več kot prihodnost. V nekaterih državah so obupali nad signali iz EU, pri čemer po drugi strani nadaljujejo potrebne reforme za pridružitev.

"Bistveno je to, da da tudi EU jasen signal državam, na kakšen način in kdaj lahko pričakujejo vključitev," je poudaril predsednik DZ. Zdi se, da signali iz EU v državah nekako ne prispevajo k povečanju zaupanja v širitveni proces. "Zato je toliko bolj pomembno, da Slovenija kot država članica EU, ki ima zgodovinske vezi z državami Zahodnega Balkana in ki je država poznavalka tega področja, vendarle ohrani debato in jo celo nadgradi v tej smeri," je dodal.

To je izpostavil tudi predsednik srbske narodne skupščine Ivica Dačić. Dejal je, da mora EU povedati, kdaj bo sprejela države Zahodnega Balkana.

Predsednik črnogorske skupščine Aleksa Bečić pa je ob tem poudaril, da ni alternative za širitev EU na Zahodni Balkan ter da ni alternative za sodelovanje med državami na Zahodnem Balkanu, ki je po njegovih besedah pogoj za vključitev. Tudi on je zahteval odgovor od EU, ali ta proces še živi. To bi lahko EU pokazala na primeru Črne gore. Članstvo te države pa bi predstavljalo tudi motivacijo za vse druge države v regiji, je povedal.

Srečanja so se poleg Zorčiča, Dačića in Bečića udeležili še predsednika parlamentov BiH in Severne Makedonije ter podpredsednica albanskega parlamenta. Predsednik kosovskega parlamenta se je po Zorčičevih besedah opravičil.

Predsednike parlamentov držav Zahodnega Balkana so uvodoma nagovorili predsednik DZ, predsednik republike Borut Pahor, minister za zunanje zadeve Anže Logar in predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Monika Gregorčič.

Pahor je poudaril, da je Slovenija vedno bila in da tudi ostaja zagovornica širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan, ob tem pa se zavzema tudi za okrepitev vsestranskega sodelovanja med državami v regiji. Izrazil je željo, da bo vrh EU-Zahodni Balkan, ki bo prihodnji teden v Sloveniji, širitvenemu procesu prinesel ohrabritev, a hkrati opomnil na vzajemno odgovornost obeh strani: Evropska unija mora širitev na Zahodni Balkan ohraniti kot prioriteto, države Zahodnega Balkana pa morajo zaradi svojega razvoja izpeljati potrebne reforme, so Pahorjeve besede povzeli v njegovem uradu.

Popoldne se bo srečanje predsednikov nadaljevalo z dialogom z mladimi iz regije Zahodnega Balkana in Slovenije. Razprava na temo Mladi iz regije Zahodnega Balkana in Evropska unija bo potekala v okviru konference o prihodnosti Evrope.

Širitev EU na Zahodni Balkan je sicer ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU. Predsedstvo prihodnji teden pripravlja tudi vrh EU-Zahodni Balkan.