Robert Zoellick je po srečanju z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom poudaril vlogo Slovenije kot predsedujoče Ovse, sicer pa je s slovenskimi sogovorniki govoril tudi o zvezi Nato, Balkanu in razmerah v Kirgizistanu. Kot je dejal Rupel, sta obe strani na pogovorih izrazili interes za povečanje gospodarskega sodelovanja med državama.
Rupel je dejal, da je slovenska stran na pogovorih izrazila interes za krepitev dvostranskih povezav, v prihodnjih mesecih pa tudi za skupno sodelovanje na gospodarskem področju in na območjih držav, kot sta Afganistan in Irak, in območjih, kot sta JV Evropa in Afrika. Slovenija je za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama na področju blagovne in storitvene menjave kot tudi tujih neposrednih naložb, je še dejal Rupel.
Zoellickov glavni namen obiska v Ljubljani je seznaniti se s tistimi temami, ki najbolj zanimajo Slovenijo. Kot sopredsedujoča Ovse pa ima Slovenija tudi pomembno vlogo pri procesu demokratizacije Kirgizistana, je dejal Zoellick in dodal, da ga je v luči tega, da bo leto 2005 pomembno za Balkan, zanimala tudi "ministrova vizija" tega vprašanja. Ob tem je menil, da je zelo pomembno tem državam dati evropsko perspektivo, "kar pa ne bo lahko, saj EU prav zdaj preživlja svoj proces širitve in ustavni proces".
Zoellick tudi pri Janši
Slovenski premier Janez Janša in Zoellick sta se strinjala, da so odnosi med Slovenijo in ZDA dobri. Na gospodarskem področju obstaja vzajemen interes, da se obstoječe sodelovanje v prihodnosti še okrepi. Državi dobro sodelujeta tudi v multilateralnih okvirih.
Zoellick je Janši izrazil priznanje za vstop Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato v lanskem letu. Posebej je poudaril pomen aktivnega prevzemanja soodgovornosti Slovenije za razmere v svetu, ki se letos jasno kaže zlasti prek slovenskega predsedovanja Ovse.
Kot so sporočili iz premierjevega urada, sta sogovornika ocenila tudi razmere na Zahodnem Balkanu, ki se sooča z vrsto statusnih in ustavnih vprašanj. Soglašala sta, da je navzočnost mednarodne skupnosti v regiji še naprej potrebna in da je procese demokratičnih reform potrebno nadaljevati v luči jasne evropske perspektive.
